Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Robert Henigman - poznavalec kave

13.07.2015


Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom

Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.

Slovenska kavarniška scena

Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.

French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.  

Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.

 Kdaj je pravi čas za skodelico kave?

Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.

Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.

Petelin na Gallusovem nabrežju

Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.” 

Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.

Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.

Grozdje in kavno zrno sta podobna sadeža

Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.

Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.

Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.

Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.

Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.

foto: Darja Pograjc


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Robert Henigman - poznavalec kave

13.07.2015


Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom

Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.

Slovenska kavarniška scena

Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.

French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.  

Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.

 Kdaj je pravi čas za skodelico kave?

Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.

Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.

Petelin na Gallusovem nabrežju

Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.” 

Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.

Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.

Grozdje in kavno zrno sta podobna sadeža

Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.

Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.

Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.

Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.

Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.

foto: Darja Pograjc


07.12.2018

Marjana Grčman

Ali se je mogoče tudi sredi noči odpraviti na lepše? Seveda se je; če ste v družbi nočnega programa. V Nočnem obisku raziskujemo kotičke – tiste romantične, zapeljive in dih jemajoče, usodne, znane, pa tudi skrite, tihe, zapuščene, od vseh pozabljene. Na lepše gremo z novinarko Marjano Grčman, ki pravi, da novinar sodi na teren in ne v pisarno. Prav tam, med ljudmi, so prave zgodbe.


06.12.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


05.12.2018

Tjaša Železnik

Mnogo večerov preživi na gledališkem odru. V številnih značajskih preoblekah, ki jih sijajno obvlada. Trenutno blesti v liku Maje v krstni uprizoritvi drame Tih vdih Nejca Gazvode, ki je premiero doživela ta mesec. Enako suverena je tudi na filmu in televiziji. Od vodenja oddaj do nadajevank, ali ko igra le z glasom, kadar sinhronizira risanke. Kamera jo ima rada in upodobila je že nekaj nepozabnih fimskih žensk. Za tri vloge v Kratkih stikih Janeza Lapajneta je na Festivalu slovenskega filma prejela vesno za najboljšo glavno vlogo. O vlogah na odru in vlogah v življenju se bo s Tjašo Železnik pogovarjala Nada Vodušek.


03.12.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


02.12.2018

Dr. Martin Klanjšek

Zimske temperature bomo v začetku prve decembrske nedelje še precej znižali, tudi pod – 200 stopinj Celzija. Pri teh temperaturah se namreč odvija kvantna fizika, s katero se ukvarja nočni gost, dr. Martin Klanjšek, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Štefan in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko. Odpeljal nas bo v svet pojavov, ki se poigrajo z našo intuicijo. Z njim bomo razmišljali tudi o znanosti in njenem sobivanju z družbo, delu s študenti in njihovi upornosti, dvajsetih ljubljanskih polmaratonih in teku, ki je odlična priložnost za sprostitev, nove ideje in iskreče misli. Z nami jih bo dr. Martin Klanjšek delil z nami v prvih minutah nedelje. Na nočni obisk ga je povabila Mojca Delač.


01.12.2018

Tomaž Domicelj

Vsem znani Tomaž Domicelj se bo v koprskem studiu oglasil mimogrede, na poti v še bolj južne kraje, kajti »Lublana« že dolgo ni več njegov edini dom. Tomaža Domicelja gosti Armando Šturman.


30.11.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


29.11.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


28.11.2018

Bojan Knific

Kdor ne pozna dr. Bojana Knifica, ne ve, kako velik vpliv je na njegovo življenjsko pot imela ena sama odločitev v otroštvu. Kot devetletni deček se je vključil v folklorno skupino v osnovni šoli. Od takrat do danes je folklora spisala najlepša poglavja v njegovem življenju. Bil je plesalec, vodil je otroške in odrasle folklorne skupine, šival kostume in raziskoval ljudsko izročilo. In ko smo že pri lepih rečeh, je prav zaradi folklore spoznal svojo ženo.


26.11.2018

Matjaž Štamulak

Matjaž Štamulak je netipični finančni svetovalec z diplomo iz filozofije. Zanj življenjski uspeh ni merjen le v številkah na bančnem računu, temveč v kakovosti življenja ter v miselni, telesni, energetski in finančni neodvisnosti posameznika. To so tudi glavna načela Inštituta za neodvisnost, Matjaž pa je eden od njegovih soustanoviteljev. Zavod med drugim skrbi za izobraževanja na področju finančne pismenosti, ki bo v družbi potrošništva kmalu ključno znanje za to, da se posameznik znebi eksistenčnega strahu.


25.11.2018

Pogovori s poslušalci

Deževna noč bo naša prijateljica. Z Mojco boste poklepetali, ji potožili in se nasmehnili šali. Ker se ravno končuje Knjižni sejem, je pripravila tudi nekaj otroških ugank iz sveže izdane knjižice Ambroža Kvartiča. Enega poslušalca čaka celo nagrada – ta knjižica ugank.


24.11.2018

Miljko Lesjak

Poleg družine so gore in fotografija največja ljubezen tokratnega gosta, gorskega reševalca postaje GRS Tolmin, Miljka Lesjaka. Miljko si je prislužil tudi naziv kandidata za mojstra fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije. Sicer upokojeni policist svoje poslanstvo opravlja že skoraj 40 let, s fotografijami reševanj skrbi tudi za bogato arhivsko gradivo. Mariša Bizjak se bo z njim pogovarjala o dilemah, kdaj in kaj med intervencijami ujeti v objektiv, beseda bo tudi o jubilejnem zborniku in razstavi ob 70-letnici tolminske gorskoreševalne postaje ter zanimivih zgodah in nezgodah – več kot 1.400 so jih v sedmih desetletjih zabeležili na eni najbolj obremenjenih postaj.


23.11.2018

Anej Vavpov

Navdušenje nad železnico je ena izmed strasti, ki igrajo pomembno vlogo v življenju tokratnega nočnega gosta Aneja Vavpova. S skupino prijateljev se je lotil izdelave poligona vrtne železnice, na katerem ustvarjajo pomanjšano železniško resničnost, od lokomotiv in vagonov do tirnic in signalizacije. Anej izdelovanje in gradnjo skrbno beleži na svojem video blogu, prek katerega skuša ljudem prikazati tudi različne možnosti preživljanja prostega časa v naravi ali kje drugje. Kot pravi, se lahko zanimiva dogodivščina začne kjerkoli, saj nikoli ne veš, kam te bo odpeljalo veselo vzdušje skupine prijateljev.


22.11.2018

Iva Klemenčič

Iva Klemenčič, zanimiva in prisrčna sogovornica je prepričana, da je bila v prejšnjem življenju Švedinja; tako zelo je namreč naklonjena tamkajšnjemu jeziku in kulturi. Je edina, ki je po spletu okoliščin v Sloveniji diplomirala v švedščini, čeprav tega jezika tu sploh ni mogoče študirati. Kako je to mogoče, v pogovoru z Darinko Čobec.


21.11.2018

Petra Pogorevc

Zadnji zapis v svoji rubriki Gledališki dnevnik v reviji Sodobnost je naslovila Z druge strani rampe. Iz novinarsko kritiške vloge je leta 2007 stopila v gledališko zaodrje, kjer deluje še danes. Kot dramaturginja in urednica hišne teatrološke zbirke Knjižnica MGL v Mestnem gledališču ljubljanskem. Kot dramaturginja sodeluje z mnogimi vidnimi domačimi in tujimi režiserji, kot urednica pa ohranja živost in aktualnost zbirke, ki letos praznuje svojo šestdesetletnico. Petro Pogorevc je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


19.11.2018

Ksenija Visket

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


18.11.2018

“V tebi mora goreti, kar želiš zanetiti v drugem”

Predavateljica, motivacijska govornica in avtorica knjig Irena Potočar Papež je vztrajna iskalka lepega in dobrega v vseh stvareh in ljudeh. Je ustvarjalka izobraževalnih dogodkov. Pletilka zapisanih in izgovorjenih besed. Učenka in učiteljica vsak dan vsepovsod. Povezovalka pozitivnih energij. Spodbujevalka spečih potencialov v ljudeh. Predvsem pa plesalka na odru svojega življenja, ki jo vodi moto »V tebi mora goreti, kar želiš zanetiti v drugem.« Z Ireno Potočar Papež se bo na začetku nedeljske noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.


17.11.2018

Vladimir Fajdiga

Vladimir Fajdiga je predsednik Čebelarske zveze Antona Žnidaršiča Primorske in Notranjske in Čebelarskega društva Postojna. Z voditeljico Barbaro Čepirlo se bosta pogovarjala o čebelah, njihovi ogroženosti, organiziranosti in izobraževanju čebelarjev v Sloveniji, posebnostih slovenskega čebelarjenja, o podmladku društva ter odgovornem čebelarjenju, ki bo tudi tema mednarodnega urbano-čebelarskega simpozija v Ljubljani.


16.11.2018

Andraž Poljanec

Priljubljenost najrazličnejših pohodniških veznih poti v zadnjem času zelo narašča. To velja tudi za Slovensko planinsko pot, ki je ena najstarejših na svetu. Bila je povod za nastanek mnogih veznih poti po Evropi, ki so skozi čas postale bolj znane in obiskane. V teh dneh je izšel najnovejši vodnik po tej najbolj priljubljeni vezni poti v Sloveniji. Sestavljen je iz treh smiselno zaokroženih delov, ki so opremljeni tudi z različnimi inovativnimi rešitvami. Na nočnem obisku se nam bo pridružil Andraž Poljanec, avtor tretjega dela vodnika. Z njim se bomo odpravili po poteh ustvarjanja od Porezna in Idrijskega hribovja vse do Jadranskega morja. Pogovor bomo prepletali tudi z glasbo, ki je neločljiv del življenja našega gosta, saj je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.


15.11.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


Stran 80 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov