Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Katja Kumar v Zavodu KROG, mednarodni nevladni neprofitni organizaciji, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja, socialne dejavnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva in izobraževanja ter kulture, pripravlja projekte na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu. Prav Afganistan je bil prva država, v katero je odšla v okviru delovanja v KROG-u. Marsikdo bi tako odločitev komentiral kot pogumno, a pravi, da se ni nikoli po prihodu počutila ogroženo. Nekoliko drugače je bil pred odhodom:...
V njegovi družbi tudi valove nočnega programa prevevata pozitivna energija in optimizem. Ali bi sploh lahko bilo drugače, če se zadnji stavek biografije nočnega gosta glasi: » Leto 2018 se je začelo sanjsko.« Veselje je razumljivo, saj je na začetku leta že drugič postal očka. Na Nočni obisk prihaja Sašo Bertoncelj – eden najboljših slovenskih in svetovnih telovadcev. Čeprav se mu na nedavnem svetovnem prvenstvu v Dohi ni izšlo po načrtih, so pred njim že novi cilji. Sašo Bertoncelj slovi tudi kot spreten kuhar in izvrsten učitelj.
V noči ko se mošt spreminja v vino smo v goste povabili 22. vinsko kraljico Katarino Pungračič. Haložanka in študentka fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, v letošnjem letu predstavlja slovenske vinorodne dežele, vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino na dogodkih doma in v svetu. Aktivna je tudi v društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze in na domači turistični kmetiji.
Zdravnica Jadranka Vrh Jermančič v izolski bolnišnici že nekaj desetletij kot specialistka citopatologinja v odvzetih vzorcih tkiv išče in prepoznava pojav rakavih celic. Skrbi za načrtno ozaveščanje prebivalstva, dolga leta je bila tudi predsednica Obalnega društva za boj proti raku, ki je eno najaktivnejših v državi. Še vedno strokovno vodi izolsko skupino za samopomoč in bdi nad akcijami za ozaveščanje mladih. Za Vrh Jermančičevo je letošnje leto prelomno. Z januarjem namreč sklepa dolgo in uspešno poklicno pot, a izzivov za naprej ji ne manjka. Z njo se pogovarja Mateja Brežan.
Morda se komu zdi, da je helikopter, ki leti na pomoč ponesrečenim, predvsem znak resnosti nesreče. V resnici tudi je, vendar je predvsem znak dejstva, da je za zdravstveno varstvo in učinkovitost prve pomoči narejeno največ, kar je zaenkrat mogoče. Kako je s tem pri nas? Bomo res ostali brez tega segmenta pomoči? Ali drži, da je pokritost pomoči helikopterja pri nas odvisna od tega, kje živite? Voditelj Jure K. Čokl to noč gosti Roberta Sabola, reševalca z Reševalne postaje v Ljubljani, enega izmed tistih angelov, ki se k ponesrečenim spuščajo tudi z neba.
To noč, ko se bo na koledarju zapisal 8. november, se bomo prestavili v čas pred natanko stoletjem. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je stara 10 dni, čez slovensko ozemlje se vali pol milijona umikajočih se Avstro-ogrskih vojakov, z njimi gre 50 tisoč konj, že osmi dan general Rudof Maister v Mariboru pospešeno zbira vojake prve Slovenske vojske, na Ptuju umirajo ranjeni v najhujši železniški nesreči na Slovenskem, ki se je zgodila štiri dni prej … Buren čas, burna zgodovina in njeni burni odmevi do današnji dni. Naš gost bo upokojeni brigadir Slovenske vojske, vojaški zgodovinar, publicist in muzealec Janez Švajncer, Mariborčan, ki skrbi za družinski Vojni muzej v Logatcu. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Skozi svoje fotografske serije razkriva zgodbe ljudi, ki bi sicer ostale zamolčane. Palestinski kmetje na mejnih območjih med Gazo in Izraelom, pastirji na Veliki planini, revni kmetje v Burkini Faso, podplačane romunske tekstilne delavke. Kot šestnajstletnik je s starim analognim fotoaparatom ustvaril serijo fotografij svoje babice in z njo prvič opozoril nase. In kot sam pravi, našel svoj slog. Svoje fotografske pripovedi ustvarja počasi in spoštljivo, upodablja majhne zgodbe, za katerimi pa se zmeraj skrivajo večji problemi družbe. Senzacionalizem ga ne zanima. Bliže so mu ljudje, ki nikoli ne pridejo na časopisne naslovnice. Jošt Frank pred mikrofonom Nade Vodušek.
Samo farmacevt, Renate biologinja, oba diplomirana naravoslovca. Potem pa naprej po izobrazbi in v delu med knjigami in filmi. Ob njunih imenih pa zgovorni naslovi Premiera, Bukla, Umco. In knjižne uspešnice kot so Delaj, teci, živi, Ultrablues, Na dolge proge, Triglavske poti. Druži ju ljubezen – do knjig, filmov, teka, odkrivanja lastnih meja, do življenja, drug do drugega – ustvarjalni dvojec v najbolj polnem pomenu besede. Renate in Samo Rugelj sta nočna gosta Eve Longyka Marušič.
Vsak od nas doživlja stres, v taki ali drugačni obliki. Zaradi narave življenja dandanes, pa se s hudim stresom sooča vedno več ljudi. Hud osebni stres pa lahko vodi v težke duševne stiske. Depresija in anksiozne motnje so postale epidemija 21. stoletja. Po nekaterih raziskavah za depresijo zboli že vsak četrti človek na svetu. Težava je, da so duševne bolezni še vedno stigmatizirane, zato veliko ljudi ne poišče pomoči. A zdravniki poudarjajo, da je treba razumeti, da je vpliv depresije na kakovost življenja primerljiv s kakovostjo življenja posameznika s hudo telesno boleznijo, npr. z možgansko kapjo. Depresija ni znak šibkosti, je bolezen, ki lahko prizidane kogarkoli. Ali so bile po vašem mnenju duševne bolezni vedno prisotne, le da nismo znali prepoznati simptomov ali gre za nekaj novega? Kaj menite o hitrem porastu uporabe antidepresivov in pomirjeval za zdravljenje duševnega počutja? Kako vi skrbite za svoje mentalno zdravje? Zobe umijemo vsak dan vsaj dvakrat – kako pogosto pa poskrbite za mentalno higieno? Kaj je to notranji mir in kako ga iskati? Pokličite nas na 01 475 22 22 in delite z nami svoje nasvete, morda bodo vaše besede segle v srce tistim, ki jim je v poznih urah najtežje. Se slišimo v oddaji Nočni obisk, po polnoči.
Na tokratni nočni obisk prihaja Rok Rozman – biolog, naravovarstvenik, ekstremni kajakaš in tudi idejni vodja slovenske akcije Balkan Rivers Tour. Organiziral je množično veslanje po balkanskih rekah in akcije aktivistov. Ti so javnost ozaveščali o uničevanju okolja zaradi zajezitev rek ob graditvi hidroelektrarn. Gre za pobudo ohranjanje prosto tekočih rek v Evropi, zaradi katere so že ustavili graditev sedmih jezov v regiji. Zakaj taka vnema pri varovanju rek in kakšno vlogo še ima varstvo narave v času kapitalizma?
Nekdaj politični komisar kulturno umetniške združbe Hidrogliste, še pred tem basist pankerskega banda Kuzle, pisec kratke proze, mladinski funkcionar in priložnostni, družbeno kritični novinar, od leta 2005, ko je pridobil status svobodnega kulturnega delavca, deluje pretežno kot režiser. Njegov dokumentarec “Ne grem na koleno” je na festivalu glasbenih filmov v Vinkovcih dobil nagrado za najboljši film v regionalni konkurenci, njegov animirani dokumentarni film o Ivanu Cankarju z naslovom “Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja” pa smo lahko videli na letošnjem festivalu slovenskega filma v Portorožu. Dušana Moravca gosti Iztok Novak Easy.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
gostjo, komunikologinjo Vaneso Čanji, ki jo je pred mikrofon povabil Zoran Turk, razmišljamo o življenju kot vrednoti in o našem neizbežnem koncu – smrti.
esen s pisanimi barvami, vonjem po pečenem kostanju in krajšimi dnevi je kot naročena tudi za nekaj toplih besed. Voditeljica nočnega programa Mojca vas v noči s torka na sredo pričakuje za kratek klepet o vsem, kar se vam zanimivega dogaja.
Zakaj se tako množično udeležujemo maratonov? Ali je manj vredno, če enako razdaljo pretečemo sami? Ste pretekli maraton? Kakšno doživetje je to za vas? Med rekreativci je po zadnjih raziskavah vedno več dopinga – je Ljubljanski maraton po vašem izjema? Ali ima jemanje poživil za rekreativce sploh smisel? Kaj je s smetmi, ki se naberejo ob tovrstnih prireditvah? Z maratonsko nočno debato vas tokrat na telefonski številki 01/475 2222 pričakuje voditeljica Lea Ogrin.
Prve minute dneva, na katerega Radio Slovenija obeležuje 90 let, bomo preživeli v družbi radijskega kolega in zgodovinarja, ki v etru še posebno rad odkriva in razkriva žlahtne drobce minulih časov. Ne samo tistih, ujetih v preteklosti njemu ljube, domače, štajerske regije. Tokrat bo glavni seveda radio in slike zvočne ustvarjalnosti, ki so se nabrale v albumu spominov. Povprašamo ga tudi o tem, kje je Marij Osana dobil navdih za znamenito radijsko kukavico. Na nočni obisk z zakladnico zgodb prihaja Stane Kocutar. Tudi v nadaljevanju noči, ki bo tokrat uro daljša, pa bomo v besedah, glasbi, arhivu in spominih lovili utrip preteklosti našega medija. V nočno družbo vas vabi Mojca Delač.
Kamišibaj je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah vloženih v leseni oder oz. butaj. Japonska umetnost sloni na starodavni tradiciji, ki sega v 8. stoletje, ko so zgodbe na svitkih nepismenemu ljudstvu pripovedovali budistični menihi. S kolesi so potovali po ulicah in trgih ter otrokom prodajali sladkarije in jim ob tem predstavili še zgodbo. Kamišibaj omogoča prikaz različnih žanrov in tako nagovarja raznoliko občinstvo, tako otroke kot odrasle. V Sloveniji je ta umetnost še v vzponu, a postaja iz leta v leto bolj prepoznavna, zasluga za to gre tudi vztrajnim posameznikom. S kamišibaj gledališčem se ukvarjata Primož Barle in Metka Serženta. V goste ju je povabil Boštjan Simčič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Marko Slavič je direktor doma Danice Vogrinec v Mariboru, ki je bil na kongresu Evropske mreže za staranje izbran za najboljši dom za starostnike na stari celini. Kako raznoliko je življenje v tem domu, kako uspešni so pri medgeneracijskem sožitju, s kakšnimi problemi se srečujejo starostniki v institucionalnem varstvu in s kakšnimi izzivi se srečuje vse bolj starajoča se družba, po polnoči v pogovoru s Teodorjem Bostičem.
Nocoj se nam po polnoči pridruži ustanovitelj Zavoda 404, prvega mladinskega tehnološko-raziskovalnega centra v Sloveniji, Rok Capuder. Zavod je ustanovil z namenom, da mladim posreduje tehnične veščine in jih navduši za raziskovanje, znanost in podjetništvo. V družbi, ki se vedno bolj zanaša na tehnologijo, je presenetljivo, da se v poučevanju tehniki posveča vse manj pozornosti. V Zavodu 404 se zato trudijo, da bi vzgajali ustvarjalce, ne zgolj uporabnike tehnologije. Rok Capuder pravi, da če hočemo mlade navdušiti za inovacije in podjetništvo, jim moramo pokazati kaj zmorejo. Tako bodo pridobili zaupanje vase in zavest česa vse so zmožni. Mladim tako ponujajo mentorstvo in opremo za razvijanje lastnih tehnoloških inovacij, kot je na primer ojačevalec zvoka, pametni čebelji panj in različni roboti, ki so jih v njihovem raziskovalnem centru razvili dijaki z vse Slovenije. Z Rokom Capudrom se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Lea Ogrin.
Neveljaven email naslov
