Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Muzikal je glasbeno – gledališko – plesna zvrst, ki v zadnjem času velikokrat odmeva na slovenskih odrih. Nočni program Radia Slovenija bo z nedelje na ponedeljek gostil mladega, trenutno najbolj vročega pevca, plesalca, igralca … in še kaj – Luka Markusa Štajerja. Razpletali in zapletali se bomo v že številne zgodbe njegovega življenja, uživali v pesmih, ki si jih požvižgavamo, morda slišali kakšno novejšo – skratka – muzikal nekoč in predvsem danes. Pripravlja Lucija Grm.
Tokio, Boston, London, Berlin, Chicago in New York gostijo najprestižnejše tekaške dogodke – World marathon majors. Do zdaj jih je uradno preteklo tudi 13 Slovencev, med njimi tudi Matjaž Vrhunc. Tekač, ki je sodeloval tudi na vseh dosedanjih Ljubljanskih maratonih, se takoj po odtečenih kilometrih v Ljubljani ponovno odpravlja v New York. Še pred tem se bo ustavil na nočnem obisku.
Borut Merkelj iz Koprive ima nekaj več kot 100 drobnih in raznobarvnih ptičev, ki jim na Krasu pravijo kar ‘kanarini’, pa čeprav so med kanarčki tudi druge eksotične ptice. Z njimi gre na tekmovanja, a ne sam. V novogoriško Društvo za varstvo in vzgojo ptic so namreč včlanjeni kar štirje od šestih družinskih članov. Ker je pred člani društva pomembna novembrska Odprta razstava ptic, se bo Borutu na nočnem obisku pridružil predsednik društva, Matjaž Kogoj. O ne prav razširjenem hobiju, o vrstah ptic, sodelovanju na razstavah in družinski dinamiki, ki jo narekuje skrb za ptice, se bo z gostoma pogovarjala Janja Novoselc.
Današnji nočni obisk bo v potekal v pravem bojevniškem duhu; govora bo o potpludbah, silovitih udarcih, lepih dekletih kakor tudi o pravilnem odnosu do borilnih veščin in treniranju le teh. Na levi strani mikrofona bom Andrej Prezelj moj nasprotnik pa bo državni prvak v različnih borilnih disciplinah in trener ljubljanskega kluba borilnih veščin Fight Club Ljubljana, Sašo Weixler.
Ljubiteljico alternativne kulture in aktivistko Tanjo Cvitko, ki je dejavna na mnogih področjih, so Mariborčani v zadnjih letih najbolj spoznali po organizaciji kulturnih dogodkov in festivalov, ki opozarjajo na družbene težave.
Klavir je njegov svet, sodobna glasba pa tisto polje, na katerem največ in najraje ustvarja. Posnel je celoten opus del Erika Satija in dela mnogih drugih skladateljev 20. in 21. stoletja. Premierno je izvedel številne novitete slovenskih skladateljev, tudi Milka Lazarja. Pianista Bojana Goriška je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mateji Bobek je huda prometna nesreča pri 21-ih letih popolnoma spremenila življenje. Ob dolgotrajni rehabilitaciji jo je pot pripeljala do poglobljenega raziskovanja zvoka. Odkrila je, da lahko z njim vzpostavljamo notranje ravnovesje, ohranjamo zdravje, se bojujemo proti stresu in najdemo mir. Zadnja tri leta izvaja zvočne kopeli, nege ter meditacije s planetarnim in simfoničnim gongom, pojočimi himalajskimi skledami in kristalno liro. Več o vsem tem bo Mateja Bobek povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
»Pse učimo skupaj z lastniki. Pomemben del uspešnega šolanja je namreč tudi njihovo izobraževanje,« poudarja Igor Leban, predsednik Društva reševalnih psov Nova Gorica, ki je inštruktor za šolanje teh psov in z njimi nastopa tudi na tekmovanjih. V Volčji Dragi na Goriškem ima svojo pasjo šolo »Simply the dog«, s katero se posveča tudi individualnim uram skupaj z lastniki psov. O izkušnjah pri svojem delu, o reševanjih in tekmovanjih, bo Igor Leban pripovedoval na nočnem obisku. Gostil ga bo Sandi Škvarč.
Na nočni klepet prihaja Janez Čebulj, »sveže pečeni« upokojenec, do nedavnega pa skoraj trideset let producent programa TV Maribor. Sodeloval je pri številnih najodmevnejših domačih projektih, kot so obisk papeža Janeza Pavla II. in dalajlame, tekme lige prvakov, Festival Lent in koncerti glasbenih legend. Blizu pa mu je bil tudi radio. Sodeloval je pri ustvarjanju programa MM2 (zdaj Radio SI) in Radia Maribor. Ob družini, ki je vedno na prvem mestu, pa je njegova velika ljubezen glasba. Obiskal je številne koncerte doma in v tujini in tudi osebno srečal legendarne glasbenike in glasbene skupine. Med polnočjo in drugo bo spregovoril tudi o svojih hobijih in ljubeznih pa tudi različnih prigodah. Nočni program pripravlja Robert Zajšek, ki bo poskrbel tudi za izbor glasbe.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Še ni naslova je gledališki dogodek, ki ti vzame dih, te posrka vase in zapelje. In ti hočeš, želiš biti zapeljan. V to sladko-grenko, razposajeno-bridko usodno popotovanje, na katerega te odpelje režiser z ekipo Mladinskega gledališča in gostujočimi sodelavci. Predstava, v kateri preživiš ves dan in postaneš del nje. In ona tebe. Izhodišče procesa, ki je trajal 16 mesecev, je bil misteriozni in vznemirljivi lik Don Juana, njegov rezultat pa je osem ur materiala, ki so ga ustvarili in ga v predstavi združili z dramskim besedilom Simone Semenič. ki je nastajalo vzporedno. Vse to le so podatki, pomembni seveda. A tisto, kar se zgodi v deseturni predstavi, je skupinski proces, je gledališče vseh, tudi gledalcev. Zgodi se čudež. O njem se bo z režiserjem Tomijem Janežičem pogovarjala Nada Vodušek.
V goste prihaja zmagovalec 42. festivala Popevke 2018, Alex Volasko. Gledalce in poslušalce je prepričal s skladbo Če pomlad nikoli več ne pride. O čem pravzaprav prepeva mladi slovenski glasbenik, pevec in producent? Ni pa Popevka edini festival, na katerem je nastopil, zato ga bomo med drugim povprašali tudi o tem, kako se na tovrstne nastope pripravlja. Izdal je že dva albuma, zato nas bo zanimalo, ali se pripravlja že tretji. Vse to in še več v sproščenem klepetu z Alexom Volaskom, ki ga je na Nočni obisk povabil Sandi Horvat.
“Odkrivam meje lastnega sveta”, o odločitvi za večletno nomadsko življenje pravi nekdanja novinarka Tanja Cirman. Za globalno nomadstvo se je odločila, ko je gospodarska kriza odnesla tudi njeno delovno mesto. Iz Ljubljane je pred štirimi leti najprej odpotovala na vzhod, zatem pa tri leta odkrivala Južno Ameriko. V Gvatemali je učila angleščino, v Kolumbiji bivala v komuni, ki se bori proti gverili in državni paravojski, najdlje se je zadržala v Čilu. O odkrivanju lastnih in tujih mej, tudi o logiki kapitalizma, ki za seboj pušča ranjeno naravo in ljudi ter zgodah in nezgodah vagabvundskega življenja s Tanjo Cirman v noči na nedeljo. Vabljeni v našo družbo!
Na nočni obisk pride direktor koprskih zaporov Dušan Valentinčič, ki danes veliko bolj verjame v možnost spremembe vedenja pri človeku, kot je v to verjel na začetku svoje profesionalne poti, pred 35 leti. Dodaja tudi, da si družbe brez zapora še ne more predstavljati. K pogovoru ga je povabila Vesna Potočar Godnič, ki bo tudi sicer vaša nočna gostiteljica. Zakaj bo koncert koprske skupine Zmelkoow v ljubljanski Cvetličarni tak dogodek, da ga ne gre zamuditi, pa boste slišali iz prve roke … Druščino je pred mikrofon povabil glasbeni urednik, Armando Šturman.
V sredo je helikopter na sam vrh Slovenije pripeljal prenovljeni simbol Triglava, Aljažev stolp. Čez dva tedna naj bi na vrh piranske stolnice vrnili kip nadangela Mihaela. Odlično delo restavratorjev ustavlja zob časa, vendar ta kljub vsemu prej ali slej opravi svoje. Bi bilo bolje izvirnike razstaviti v muzejih in jih tam ohraniti za prihodnje rodove? Ali bi bili nadomestni, na pogled identični izdelki brez duše? Bi bilo zato doživetje ob ogledu angela oziroma obisku na vrhu Triglava manjše? Na drugi strani etra to noč vaša razmišljanja pričakuje voditelj Jure K. Čokl. Pokličite nas na telefonsko številko 01/475 22 22.
Profesor Aleš Arih je pogosto gost nočnih druženj, in to ne brez razloga. Njegov nemirni popotniški duh ga je letos skupaj s prijateljema popeljal v Namibijo, kjer je kot zgodovinar in geograf spoznaval to južnoafriško državo, lepo, a tudi nevarno. Predseduje Domovinskemu društvu generala Maistra Maribor in vodi projekt Rudolf Maister – znameniti Slovenec, ob tem pa ima še cel kup drugih aktivnosti. Pred mikrofon ga je povabila Darinka Čobec.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Tokrat bo nočni obisk potekal nekoliko drugače. Pogovarjali se bomo o – nočnem obisku oziroma bolj natančno, o nočnem programu. Ob 90 letnici radija boste na telefonski številki 01/475 22 22 ali preko družbenih omrežij to noč voditelju Juretu K. Čoklu lahko zaupali prav vse, kar si mislite o nočeh na nacionalnem radiu. Zanimivo bo – na tej ali oni strani radijskega etra …
Lahko bi rekli, da bodo v prvih nedeljskih minutah glavne – besede. Tiste, ki se združujejo v poezijo in prozo. In vrejo, in rišejo zgodbe. Tiste, ki gledalce objamejo z gledališkega odra. In tiste, ki ujete v knjigah, na bralce čakajo na policah knjižnic. Vsi te svetovi besed so tudi svet nočnega gosta, Celjana Kristiana Koželja, igralca, pesnika, knjižničarja in gledališkega pedagoga. Na nedeljski nočni obisk ga je povabila Mojca Delač.
Neveljaven email naslov
