Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Pomemben del poti v visokogorje in sredogorje je za mnoge tudi obisk planinske koče. Te s svojo vedno bolj raznovrstno kulinarično ponudbo ne zagotavljajo le postojanke, kjer se lahko pohodniki okrepčajo in oskrbijo z nujnimi stvarmi za nadaljevanje pohoda, ampak so tudi prostor druženja. Na nočni obisk prihajata oskrbnika Koče na Klemenči jami pod Ojstrico Rado Novak in Valvasorjevega doma pod Stolom Aleš Štefe, dveh koč, ki sta po izboru slovenskih obiskovalcev gora – vsaka v svoji kategoriji – postali letošnji ”naj planinski koči”. Kaj vse sta oskrbnika vložila v to, da sta koči prejeli omenjeni naziv, boste izvedeli po polnoči.
Začenja se tradicionalni festival Stara trta v Mariboru. Vse do martinovega bo v mestu ob Dravi ponujal kulturne in kulinarične užitke. O glavnih poudarkih te tradicionalne prireditve, ohranjanju slovenske vinogradniške tradicije in kulture in družabnih dogodkih, svetovalka za odnose z javnostmi pri Zavodu za turizem Maribor-Pohorje Monika Jurišič Hlevnjak.
Pridružite se nam po polnoči, ko bomo v oddaji Nočni obisk iskali recepte za dolgo in uspešno zvezo. Število porok strmo upada že od 70tih let minulega stoletja. Takrat se je na leto povprečno poročilo 15.000 parov, lani pa je bilo sklenjenih malo manj kot 6500 zakonskih zvez. Ločitev pa je bilo v tem letu slabih 2400. A spremenila se je tudi narava sklepanja zakonskih zvez. Pred leti so se pogosto sklepale zaradi lažjega preživetja. Kaj pa danes? Odnose dojemamo vedno manj zavezujoče, ločitve pa že dolgo niso več tabu. Že zadnjih 10 let se na leto loči okoli 2300 slovenskih parov, ki so bilo v povprečju skupaj 14 let. Leo Ogrin bo v oddaji Nočni obisk zanimalo, kaj je recept za dolgo in uspešno zvezo in kdaj je čas, da vržemo puško v koruzo.
Začenja se Festival Mesto žensk, ki nam tokrat kliče: Zgrabi pogum, na obisk prihaja kritičarka in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti. Nada Vodušek je pred nočni mikrofon povabila eno od umetnic, Aljo Lobnik. Tema pogovora pa: sodobna dramska pisava, ženske umetnice in njihov položaj ter druge aktualne teme.
Dotaknili se bomo jeseni, pozdravil nas bo sobotni dež, pobožala ohladitev. Jeseni postanemo bolj melanholični in če pogrešate smeh in toplino, se v nočnem programu pridružite klepetu z Mojco Blažej Cirej.
Jaka Ivančič, 39-letni fotograf iz Ankarana, že vrsto let navdušuje uporabnike družbenih omrežij s svojimi krajinskimi fotografijami. Njegov talent je prepoznal tudi sloviti National Geographic, ki je Ivančičevo čarobno zimsko fotografijo Bleda razglasil za najlepšo krajinsko fotografijo leta 2018. Jaka ima za seboj kar nekaj razstav. Nazadnje je svoja dela postavil na ogled na Nizozemskem, lani pa so bila del v Moskvi gostujoče razstave Srce Kopra. Svojo fotografsko kariero razkriva v pogovoru s »čuvajem noči«, Iztokom Novakom Easyjem.
Damjane Kenda Hussu ni bilo strah zamenjati službe. Kot novinarska pripravnica je začela v naši hiši, danes pa jo lahko srečamo na hodnikih Cankarjevega doma. Njena poklicna in tudi ustvarjalna pot pa ima že ves čas isto stalnico – to je pisanje. Damjana Kenda Hussu piše v službi in doma. Piše pesmi za otroke, uganke in zgodbe, scenarije ter duhovite romane. Tudi besedila nekaterih najlepših in nagrajenih popevk so izpod njenega peresa. Ko Damjana Kenda Hussu piše, piše zavzeto in strastno in ne razmišlja o ničemer drugem. Kako rada pa govori? Prisluhnite nocojšnjemu nočnemu programu. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.
Maribor je mesto z največ plesnimi šolami v Sloveniji, ena izmed najstarejših delujočih pa je plesna šola Rolly, ki letos zaznamuje 30 let uspešnega delovanja. Ustanovitelj, hkrati pa njen “oče in mama” je Branko Padjan, ki bo bost v studiu takoj po polnoči. O jubileju bo tekla beseda, pa tudi o časih, ko so bili nekateri plesi še prepovedani. Pripravlja Darinka Čobec.
Gledališče je njen drugi dom. In to nikakor ni kliše. Zadnji dve desetletji domuje v Prešernovem gledališču Kranj. Kot dramaturginja je podpisana pod toliko predstav v mnogih gledališčih, da se morda niti sama ne spomni več vseh. No, ne bomo ugibali. Jo bomo raje kar vprašali. Proces ustvarjanja letošnje postavitve dela Naš razred Tadeusza Slobodzianea v režiji Nine Rajić Kranjac je gotovo še zelo živ. Kajti kot pravi Marinka, jo še vedno najbolj veseli, ko se na vajah pojavi ustvarjalni drget, ko predstava v svojem iskanju in tipanju seže nekam daleč naprej in nekam globoko vase. Marinko Poštrak je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Judovsko civilizacijo, kulturo, zgodovino in religijo je tragično zaznamoval holokavst med drugo svetovno vojno. Tudi slovenskim Judom, ki so sooblikovali gospodarski in kulturni razvoj naših krajev, ni bilo prizaneseno. Maloštevilnim preživelim slovenska povojna oblast ni bila naklonjena. Judovski kulturni center v Ljubljani s svojimi aktivnostmi spodbuja k ponovnem razmisleku o tej temni plati zgodovine. Pred kratkim so v sodelovanju s Sinagogo Maribor s položitvijo spominskih znamenj v Ljubljani, tako imenovanih spotikavcev, simbolično vrnili 23 slovenskih Judov, žrtev holokavsta. Na nočni obisk prihaja direktor Judovskega kulturnega centra, Robert Waltl.
Zagotovo ste že velikokrat naleteli na sporočilo v stilu: poškodovanega so s helikopterjem slovenske vojske prepeljali v bolnišnico. Pa ste kdaj pomislili, kaj vse se skriva v ozadju takšnega prevoza, koliko ljudi in kdo vse sodeluje pri tovrstnih intervencijah? O vsem tem pilot vojaškega helikopterja Damijan Bevk v pogovoru s Sandijem Škvarčem.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Sara Berglez Zajec in njen mož Jaka Zajec sta poslovno uspešna. Zaljubljena v podeželje in v neokrnjeno naravo ustvarjata kar na treh kmetijah, ki so prostorsko zaokrožena celota. Pridelujeta aronijo in drugo jagodičevje, ne manjkajo pa tudi ovce in kokoši nesnice. Ob otroku Jaka najde čas še za obnovo starih domačij in ustvarjanje z lesom, Sara pa se ukvarja z zeliščarstvom in predelavo sadja. Nočni voditelj Robert Zajšek bo predstavil oba gosta in njuno delo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V goste prihaja dolgoletni turistični vodnik, svobodni fotograf in fotoreporter, profesor umetnostne zgodovine, potapljač, astronom in popotnik, Iztok Bončina. Z nami bo delil zgodbe s svojih svetovnih potovanj in dogodivščin, ki jih je s fotografijami ovekovečil za revijo National Geographic. Med drugim bomo spregovorili tudi o temi, ki mu je zadnja leta še posebej blizu, astroturizmu. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Aleksandra Borštnar Maček, profesorica nemščine in univerzitetna diplomirana novinarka z dolgoletnimi izkušnjami iz poučevanja nemščine odraslih in otrok ter urejanja učbenikov, tujejezične literature in slovarjev, zadnjih deset let dela kot strokovna in idejna vodja jezikovnih tečajev za otroke in odrasle na lastnem izobraževalnem podjetju SAMA Navitas d.o.o. Je mati dveh majhnih otrok, ki vsak prosti trenutek izkoristi za družinske sprehode v naravi, za kolesarjenje ali jogo ter druženje s prijatelji, ki jih ima doma in po svetu. Študijske izkušnje v tujini in številna potovanja po svetu so ji prinesla pomembno spoznanje: »Slovenija je zagotovo ena najlepših dežel tega sveta, znanje tujih jezikov pa posamezniku odpira vrata v svet”. Potrebujemo oboje: bogate povezave s svetom ter mir in toplino doma.
Na nočni obisk pride Borut Bric, Novogoričan, ki svoj čas posveča raziskovanju moške osebnosti. Kot raziskovalec moškosti in svetovalec za zdravo osebnostno rast organizira moške skupine – delavnice, na katerih se moški soočijo s svojo avtentičnostjo in eksistenco. V skupinah se moški družijo in skozi lastne življenjske izkušnje razbijajo stereotipe o spolnih vlogah, ki jih narekuje družba, in položaju sodobnega moškega. V času, ko se moške in ženske družbene vloge naglo spreminjajo, je pomembno, da te izzive raziskujemo, meni gost, ki bo moške svetove razkrival v pogovoru z voditeljico Barbaro Čepirlo.
Ženski hitrostni rekord Slovenske planinske poti je bil letos izboljšan dvakrat. Po polnoči se nam bo v Nočnem obisku pridružila aktualna rekorderka Katja Kegl Vencelj. Za 600 kilometrov dolgo pot, ki poteka od Maribora do Ankarana in ima 45 tisoč višinskih metrov vzpona, je naša gostja potrebovala dobrih osem dni. Z njo se bomo pogovarjali o izkušnjah na poti, iskanju motivacije med tovrstnimi ekstremnimi podvigi in povezavah med tekom in planinstvom. Govorili pa bomo tudi o smislu postavljanja rekordov na tovrstnih poteh.
Kdo se še kdaj v življenju ni srečal s klopotcem? Njegov glas in izvirno podobo srečamo med izleti v haloška, prleška in druga vinorodna območja Slovenije. Ljubiteljski zbiralec pričevanj o tem fenomenu kulturne dediščine, Drago Korade, je o klopotcih napisal nadvse pregledno monografijo. Gosta predstavlja Darinka Čobec.
Sašu Gačniku oziroma Svarogovu je bila glasba položena v zibelko. Pogosto je ob nastopih njegovega očeta prespal v zaodrju in ob koncertih spoznaval življenje glasbenikov, s katerimi je čez veliko let nastopil kot klaviaturist. Zdaj je izdal prvo samostojno ploščo z naslovom Duša. Takoj po polnoči jo bosta po rokersko razkrivala z voditeljem Andrejem Prezljem.
Neveljaven email naslov
