Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Robert Henigman - poznavalec kave

13.07.2015


Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom

Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.

Slovenska kavarniška scena

Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.

French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.  

Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.

 Kdaj je pravi čas za skodelico kave?

Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.

Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.

Petelin na Gallusovem nabrežju

Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.” 

Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.

Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.

Grozdje in kavno zrno sta podobna sadeža

Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.

Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.

Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.

Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.

Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.

foto: Darja Pograjc


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Robert Henigman - poznavalec kave

13.07.2015


Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom

Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.

Slovenska kavarniška scena

Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.

French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.  

Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.

 Kdaj je pravi čas za skodelico kave?

Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.

Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.

Petelin na Gallusovem nabrežju

Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.” 

Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.

Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.

Grozdje in kavno zrno sta podobna sadeža

Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.

Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.

Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.

Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.

Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.

foto: Darja Pograjc


11.08.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


10.08.2018

Pesnica in pisateljica Maja Munih

Svojo prvo zgodbo je napisala pri rosnih šestih letih. Za deklico v prvem razredu je bila je nenavadno dolga. Danes 20-letna Maja Munih se tako že od zgodnjih let ukvarja s pisanjem, pesnjenjem in dramaturgijo. S petnajstimi leti je izdala knjigo pesmi Prebujenje, s šestnajstimi pesniško zbirko Ogledujem se v resnici. Zmagala je na natečaju za najboljši roman založbe Smar-team iz Ljubljane z romanom Sanje bolijo drugače. Roman je strokovna komisija ocenila za najboljše delo v kategoriji Dijaki. Med šolanjem je prejela veliko priznanj in nagrad: zlato priznanje JSKD za prozo in poezijo v okviru Roševih dni leta 2012 in 2013, zmagala je na Festivalu otroške poezije Rimaraja leta 2013, dobila je priznanje za finalno pesem Mednarodnega festivala otroške poezije v Novem Sadu leta 2013. Njene pesmi so bile objavljene v oddaji Literarni nokturno na Radiu Slovenija. Življenje sprejema kot izziv in težave, ki jih ima zaradi gibalne oviranosti, uspešno premaguje tudi s študijem medjezikovnega posredovanja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. O literarnem ustvarjanju in njenem pogledu na invalidnost se bo z mlado pesnico in pisateljico Majo Munih v Nočnem obisku pogovarjala Petra Medved.


09.08.2018

Maya Peron

Z Mayo Peron se podajamo na potovanje po Kanadi, Sloveniji in drugih krajih, ki jih je naša gostja že obiskala. Spoznavali bomo nova znanja in vilinske simbole in govorili o odnosih, komunikaciji in prijaznosti, ki dela čudeže. V živo, v besedi in sliki, tudi na https://www.facebook.com/radiomaribor/. Voditelj Robert Zajšek


08.08.2018

Bogomir Dolenc

Preteči 42 maratonov v 42 dneh, se sliši skoraj nemogoče. A prav takega podviga se bo konec meseca lotil gost nocojšnjega Nočnega obiska Bogomir Dolenc. Cilj projekta je zbiranje denarnih sredstev za ustanovo Mali vitez, ki pomaga otrokom, obolelim za rakom. Projekt bo povezal rekreacijo, šport, gibanje in dobrodelnost. O izzivih, ki jih pred tekača postavlja tovrstni ekstremni podvig in o tem, kako se mu lahko pridružite tudi vi, bomo govorili po polnoči.


06.08.2018

Rok Vidmar in Aleš Berkopec

Zagotovo ste se tudi vi že kdaj zazrli v nočno zvezdnato nebo in občudovali svetlikajoče utrinke. Pa vendar morda niste vedeli kaj točno opazujete. Je šlo za zvezde ali kakšen planet, ki je bil takrat viden s prostim očesom? Astronomija, astrofotografija in astrofizika so le eni od pojmov s katerimi se srečujeta gosta nocojšnjega Nočnega obiska, Rok Vidmar in Aleš Berkopec. Oba sta tudi člana astronomskega društva Javornik iz Ljubljane, ki se že vneto pripravlja na opazovanje perzeidov v prihodnjem tednu. Gosta, ki ju je na klepet povabil Sandi Horvat, bosta z nami med drugim delila tudi nasvete kako se čim bolj pripravimo na opazovanje poletnega nočnega neba.


05.08.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


04.08.2018

Lena Nagode

Lena Nagodé prihaja iz skupine Dom brez odpadkov. Ta je bila ustanovljena z namenom ozaveščanja ter izmenjevanja idej in izkušenj, ki pripomorejo k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja odpadkov (zero waste) doma in tudi v širšem okolju. Voditeljica: Vesna Godnič Potočar.


03.08.2018

“Svetloba je velik izziv za vsakega umetnika”

Svetlobna gverila je letos doživela svojo 12. edicijo. Festival, ki s svetlobnimi objekti, instalacijami in projekcijami ustvarja drugačno podobo mesta in opozarja na sodobno vizualno umetnost, se je v Ljubljani (skoraj) že zaključil. Se pa v avgustu seli še v Velenje in septembra v Izolo. Tema letošnjega festivala so barve – raziskovanje njihove bogate simbolike, optično-fizikalnih značilnosti in vizualnih učinkov, s katerimi umetniki vplivajo na gledalčeva čustva in domišljijo.


02.08.2018

Karel Smolle

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


01.08.2018

Direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije Kaja Širok

Doktorica zgodovine, raziskovalka, prevajalka, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki dobro ve, da zgodovina ne pozna ene same resnice. Vse, kar je resnično, so zgodovinska dejstva, vse drugo so zgodbe – ogromno število zgodb, ki si včasih med seboj tudi nasprotujejo. V svojih raziskavah kolektivnega spomina in kolektivne pozabe v obmejnem prostoru na Goriškem v času druge svetovne vojne je ugotovila, da je kolektivni spomin močnejši od individualnega. Vendar je vsaka zgodba pomembna. Je del mozaika, ki nam pomaga razumeti preteklost. Kaja Širok, gostja Nade Vodušek.


30.07.2018

Nočni obisk

V noči iz nedelje na ponedeljek vas vabimo, da se vključite v pogovor o dopustovanju. Dopust naj bi bil čas, ko pozabimo na službo in se odklopimo od vsakodnevnih skrbi ter se posvetimo sebi in svojim najbližjim. Nekateri strokovnjaki pravijo, da bi za pravi odklop in počitek potrebovali vsaj tri tedne dopusta, a raziskave kažejo, da si Slovenci dolgega dopusta ne moremo privoščiti. Kako ste dopustovali včasih in kako danes? Koliko dni oddiha potrebujete, da napolnite baterije in kam se najraje odpravite? Vse to bo zanimalo Leo Ogrin, ki vas vabi, da poklepetate z njo.


29.07.2018

Andreja Škrabec

Andreja Škrabec verjame, da fižol zmore vse – zato je zbrala recepte, nekatere tudi prispevala sama, in nastala je kuharica, v kateri najdemo znane in tudi neznane jedi. Med slednjimi številne sladice, kot sta potica in tudi fižolova torta. Ta hranilna, nasitna stročnica, ki ribniški konec obeležuje s posebno sorto, imenovano ribničan, je malce zapostavljena, pravi tokratna nočna gostja, zato zasluži vso pozornost. Andreja Škrabec bo gostja Darje Groznik po polnoči.


28.07.2018

Marko Lupinc

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


27.07.2018

Žiga Vešligaj

Nočni obisk bo tokrat glasbeno obarvan, pridružil se nam bo namreč mladi saksofonist Žiga Vešligaj. Ustanovni član skupine The Woodlanders, ki se je širšemu občinstvu predstavila na lanskih Melodijah morja in sonca in magister študija saksofona Univerze Antona Brucknerja v Linzu. Že med študijem je kot član kvarteta saksofonov posnel glasbo za slovesnost ob odprtju olimpijskih iger v Riu de Janeiru, je umetniški vodja Big banda Šentjur, sodeloval pa je še v mnogih vidnih glasbenih projektih z mnogimi velikimi glasbeniki in to kljub temu, da ima šele 25 let.


26.07.2018

Cvijeta Pahljina

Ljudje se velikokrat sprašujemo, kdo smo, kakšen smisel ima naše življenje, zakaj se nekaj dogaja prav nam … Pravijo, da je marsikaj lažje, če zaupamo toku življenja. Na tokratni nočni obisk prihaja Cvijeta Pahljina, zdravnica, psihiatrinja in psihoterapevtka. Predstavila nam bo logoterapijo, psihoterapevtsko metodo, ki jo je v 30tih letih 20. stoletja utemeljil Viktor Emil Frankl. Osredotoča se na smisel človeškega bivanja in na posameznikovo iskanje tega smisla. Gospa Cvijeta pri 75tih letih še vedno izobražuje nove logoterapevte. Prisluhnite zanimivemu pogovoru. K poslušanju vabi voditeljica Jasmina Bauman.


25.07.2018

Tanja Subotič, nogometna sodnica

10 dni po končanem svetovnem nogometnem prvenstvu, bomo na najbolj postransko stvar na svetu pogledali skozi sodniške oči. Na nočni obisk prihaja mednarodna nogometna sodnica, Tanja Subotič.


23.07.2018

“Vedno, ko govorimo o feminističnem boju, se borimo proti kapitalizmu”

V začetku letošnjega leta je fenomen gibanja »Me Too« (Jaz tudi), ki razkriva izkušnje žensk, ki so bile spolno nadlegovane, dosegel tudi nas. Z namenom slišati zgodbe preslišanih je pri nas zaživela spletna stran jaztudi.si, na kateri so objavljene zgodbe žensk, ki so v svojem poklicnem ali zasebnem življenju že doživele poniževanja, zastraševanja in spolno nasilje. Antropologinja in direktorica Raziskovalnega inštituta 8. marec Nika Kovač razloži, da so zgodbe posameznic najprej zbirali prek elektronske pošte.


22.07.2018

Mojca Blažej Cirej

Vse, ki se ponoči vozite, delate za računalnikom ali iz različnih vzrokov ne morete spati, voditeljica Mojca vabi k telefonu ali vsaj k poslušanju klepeta nočnih sovic. Dobrodošli ste s poročanjem o prireditvah v svojem kraju, veselih in žalostnih dogodkih v svojem življenju, z raznimi mnenji, šale so pa sploh vedno ta glavne.


21.07.2018

Aleks Štolfa – tudi o razvoju Sežane

Po več letih službovanja na Nogometni zvezi Slovenije se je Aleks Štolfa odločil za vrnitev domov in v rojstni Sežani prevzel vodenje Zavoda za šport, turizem in prosti čas. O izzivih na tem delovnem mestu, pa tudi o številnih minulih zgodbah, med drugim je bil tudi direktor letošnjega evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, bo pripovedoval v nočnem programu. Na obisk ga je povabil Sandi Škvarč.


20.07.2018

Krono iz premoga bo nosila tudi Miss Slovenije 2018

Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:


Stran 85 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov