Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Maja Drobne

29.07.2015

"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.

Maja Drobne se je s prostovoljstvom prvič srečala pri tabornikih. Šest let svojega življenja je posvetila varovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču. Leta 2010 pa se je prvič kot prostovoljka podala tudi v tujino – za deset mesecev se je odpravila v Francijo, kjer je v mladinskem centru delala z otroki priseljencev. Seznamu, na katerem je še mnogo drugih prostovoljskih izkušenj, je preteklo leto dodala še eno – v Beninu je tri mesece v nevladni organizaciji otroke učila pisati in brati ter ženske izdelovati milo in ananasov sok. Maja Drobne danes s projekti, ki jih pripravlja v okviru Mladinske mreže MaMa za prostovoljstvo navdušuje tudi druge.

Z otroki na Debelem rtiču

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

V Franciji je Maja Drobne preživela 10 mesecev. Prek projekta Mladi v akciji je dobila delo v mladinskem centru, kjer so se ukvarjali predvsem z najstniki iz Alžirije in Maroka. Za njih je pripravljala različne delavnice, med njenimi nalogami pa je bila tudi organizacija metal koncerta:

 V življenju prej nisem poslušala metala in sploh nisem vedela, kako naj se te stvari lotim. Mentor mi je rekel: “Greš na Myspace, poiščeš tri mlade skupine iz tega območja in jih povabiš.” Odziv po koncertu je bil zelo dober, tako da sem si potem rekla, če lahko organiziram metal koncert, lahko organiziram kar koli.

V Francijo se je odpravila brez predznanja francoščine, zato se je prve mesece z drugimi sporazumevala neverbalno. V desetih mesecih se je naučila pogovorne francoščine in pravi, da so bili najboljši učitelji otroci:

Enkrat je prišel do mene en osemletnik, prinesel je knjigo, v kateri so bile slike in mi rekel, da naj ponavljam za njim.

V tem času je dobro spoznala francosko miselnost, ugotovila, da je hrana ena izmed osrednjih stvari v njihovem življenju, ter da izjemno radi stavkajo.

Delo v francoskem mladinskem centru

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Afriška šokterapija

Kot prostovoljka se je Maja preteklo leto preizkusila v Beninu, državi z 10 milijoni prebivalcev, ki leži v Zahodni Afriki. Za Benin je prvič slišala od prijavi na projekt GLEN, v Afriko pa si je želela že zelo dolgo:

Ker sem bila pri svojih naivnih 16. letih prepričana, kako moramo pomagati ubogim afriškim otrokom. V tem času sedaj se mi je mentaliteta precej spremenila, sem precej kritična do vsega globalnega prostovoljstva, ki ga Evropejci izvajajo v Afriki.

Pred odhodom na 3-mesečno delo se je udeležila pripravljalnih tečajev, a prvi stik z novim okoljem je bil kljub temu kar precejšen šok – že na letališču sta z nemško sopotnico dobili nekaj ženitnih ponudb, gorivo so v avto, s katerim so ju peljali do vasi, kjer sta prebivali, točili iz steklenic, v njuni sobi je bilo prostora le za dva jogija in prtljago, ki sta jo prinesli s seboj. Maja je tako že prvi dan pomislila: “Še 89 dni moram spati tu!”

Afriško okolje je kmalu vzljubila, kljub jutranjim ritualom, ki so bili sestavljeni iz pretakanja vode iz 50-litrskega vrča v manjše vrče, da se je sploh lahko umila, ter iskanja hrane. Delala je v nevladni organizaciji, kjer domačinke učijo izdelovati ananasov sok, milo in druge uporabne stvari.

Z domačini se je težje sporazumevala, saj uporabljajo jezik fon, ki ga poznajo le v govorjeni obliki, kar pa nikakor ni bila ovira za druženje:

Najin prvi sprehod se je končal tako, da naju je skupina moških, ki je gradila novo hišo, poklicala: “Yovo, Yovo (op. p. beli človek).” Kar takoj so nama za pozdravno pijačo dali dva kozarčka afriškega gina. Midve pa sva bili kar prijetno presenečeni, kakšen efekt ima ta afriški gin.

V Beninu se večina ljudi ukvarja s poljedeljstvom. Delovni dan se začne ob 8., traja do 12., sledi odmor zaradi vročine, z delom nadaljujejo med 15. do 18. uro. Po večerji se večina odpravi spat, saj sonce zaide že okoli 19. ure. Ženske delajo veliko več kot moški, ti pa predvsem posedajo pod drevesi in se pogovarjajo. Šolo obiskujejo le nekateri otroci, saj je za deklice brezplačna, za dečke pa plačljiva.

Vasica s 100 prebivalci, v kateri je prebivala Maja Drobne, je precej napredna. Ima vaški vodnjak, kar ni običajno za Benin, tudi bar, v katerem so se družili predvsem tuji prostovoljci. Hiše so večinoma zgrajene iz blata, v njih je le en, spanju namenjen prostor. Ena od hiš je ob koncu Majinega obiska dobila tudi elektriko in tako postala zbirališče vaščanov, ki so tja hodili gledati program na črno-belem televizorju.

Maja in nemška prostovoljka sta imeli ob sobotah popoldan in ob nedeljah prosto, kar sta izkoristili za potovanja. A da sta se lahko sploh odpravili iz svoje vasi, sta morali najprej pešačiti 2 kilometra, da sta prišli do vasi z motorji-taxiji. Pot sta nato nadaljevali do postajališča avto-taxijev, v katerih se je običajno peljalo vsaj 7, 8 ljudi. Od tam pa sta morali priti še do avtobusa, ki se na svoji poti le redko ustavlja:

Na tej poti ni nobenih stranišč, ženske preprosto dvignejo krila, moški tudi opravijo svoje, midve pa sva imeli svoj sistem, kako ne piti, da nama ni bilo treba iti na stranišče. So bila kar izziv ta potovanja.

V času njenega prostovoljnega dela, je bila v Zahodni Afriki močno razširjena ebola, ki pa na vsakdan prebivalcev Benina ni vplivala. Sorodnike so kljub zdravstvenim opozorilom pokopavali po starih običajih:

Človeka pokopljejo tri mesece po smrti. V petek popoldne pripeljejo pokojnika, ki je običajno v družinski hiši, kjer mu namenijo poseben prostor. Potem je to totalen žur cel petek. V soboto ga pokopljejo v cerkvi, nekatere dajo na pokopališče, drugim pa zgradijo prav posebno hišo, v katero se potem preseli kakšen družinski član. Krsto zabetonirajo v hišo in živijo na tak način, da ohranjajo duh svoje mame.

Maja se je v Beninu naučila ogromno novega – od praktičnih stvari, kot je kuhanje ananasove marmelade, do tega, da ji ni treba vedno hiteti od ene do druge zaposlitve:

V takšnih trenutkih se zaveš, kako hitro mi živimo doma in kako pomembno je, da si znamo vzeti čas za sočloveka, da naredimo kakšno stvar v miru, ne da že hitimo na naslednjo obveznost.

Projekt There is a world outside your window

Veliko mladih se prostovoljstva poslužuje, da bi pridobili izkušnje, ki bi jih lahko unovčili pri iskanju zaposlitve. Te izkušnje so pomagale tudi Maji, ki sedaj ni več le prostovoljka, ampak kot projektni vodja Mladinske mreže MaMa  mlade spodbujajo k prostovoljstvu. Eden od takih projektov je bil There is a world outside your window, s katerim so želeli mladim predstaviti možnosti, ki jih imajo. Kot pravi Maja, je prostovoljstvo sicer tudi odlična priložnost za osebno rast:

Takrat prvič ni zraven mame in očeta, da bi reševala tvoje probleme, znajti se moraš v situacijah, za katere si nisi predstavljal, da se boš znašel v njih. To so priložnosti, kjer se lahko to naučiš. Potem si zelo ponosen nase, tudi neprimerno bolj samozavesten, kar mislim, da je sicer kar problem pri Slovencih.

Izlaška DoGaJalniCa, druženje krajanov, ki ga pomaga organizirati Maja

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Vsi, ki si želite podobnih izkušenj, informacije o prostovoljnem delu najdete na spletni strani mlad.si, lahko pa se na različne načine aktivirate tudi v domačen okolju.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Maja Drobne

29.07.2015

"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.

Maja Drobne se je s prostovoljstvom prvič srečala pri tabornikih. Šest let svojega življenja je posvetila varovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču. Leta 2010 pa se je prvič kot prostovoljka podala tudi v tujino – za deset mesecev se je odpravila v Francijo, kjer je v mladinskem centru delala z otroki priseljencev. Seznamu, na katerem je še mnogo drugih prostovoljskih izkušenj, je preteklo leto dodala še eno – v Beninu je tri mesece v nevladni organizaciji otroke učila pisati in brati ter ženske izdelovati milo in ananasov sok. Maja Drobne danes s projekti, ki jih pripravlja v okviru Mladinske mreže MaMa za prostovoljstvo navdušuje tudi druge.

Z otroki na Debelem rtiču

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

V Franciji je Maja Drobne preživela 10 mesecev. Prek projekta Mladi v akciji je dobila delo v mladinskem centru, kjer so se ukvarjali predvsem z najstniki iz Alžirije in Maroka. Za njih je pripravljala različne delavnice, med njenimi nalogami pa je bila tudi organizacija metal koncerta:

 V življenju prej nisem poslušala metala in sploh nisem vedela, kako naj se te stvari lotim. Mentor mi je rekel: “Greš na Myspace, poiščeš tri mlade skupine iz tega območja in jih povabiš.” Odziv po koncertu je bil zelo dober, tako da sem si potem rekla, če lahko organiziram metal koncert, lahko organiziram kar koli.

V Francijo se je odpravila brez predznanja francoščine, zato se je prve mesece z drugimi sporazumevala neverbalno. V desetih mesecih se je naučila pogovorne francoščine in pravi, da so bili najboljši učitelji otroci:

Enkrat je prišel do mene en osemletnik, prinesel je knjigo, v kateri so bile slike in mi rekel, da naj ponavljam za njim.

V tem času je dobro spoznala francosko miselnost, ugotovila, da je hrana ena izmed osrednjih stvari v njihovem življenju, ter da izjemno radi stavkajo.

Delo v francoskem mladinskem centru

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Afriška šokterapija

Kot prostovoljka se je Maja preteklo leto preizkusila v Beninu, državi z 10 milijoni prebivalcev, ki leži v Zahodni Afriki. Za Benin je prvič slišala od prijavi na projekt GLEN, v Afriko pa si je želela že zelo dolgo:

Ker sem bila pri svojih naivnih 16. letih prepričana, kako moramo pomagati ubogim afriškim otrokom. V tem času sedaj se mi je mentaliteta precej spremenila, sem precej kritična do vsega globalnega prostovoljstva, ki ga Evropejci izvajajo v Afriki.

Pred odhodom na 3-mesečno delo se je udeležila pripravljalnih tečajev, a prvi stik z novim okoljem je bil kljub temu kar precejšen šok – že na letališču sta z nemško sopotnico dobili nekaj ženitnih ponudb, gorivo so v avto, s katerim so ju peljali do vasi, kjer sta prebivali, točili iz steklenic, v njuni sobi je bilo prostora le za dva jogija in prtljago, ki sta jo prinesli s seboj. Maja je tako že prvi dan pomislila: “Še 89 dni moram spati tu!”

Afriško okolje je kmalu vzljubila, kljub jutranjim ritualom, ki so bili sestavljeni iz pretakanja vode iz 50-litrskega vrča v manjše vrče, da se je sploh lahko umila, ter iskanja hrane. Delala je v nevladni organizaciji, kjer domačinke učijo izdelovati ananasov sok, milo in druge uporabne stvari.

Z domačini se je težje sporazumevala, saj uporabljajo jezik fon, ki ga poznajo le v govorjeni obliki, kar pa nikakor ni bila ovira za druženje:

Najin prvi sprehod se je končal tako, da naju je skupina moških, ki je gradila novo hišo, poklicala: “Yovo, Yovo (op. p. beli človek).” Kar takoj so nama za pozdravno pijačo dali dva kozarčka afriškega gina. Midve pa sva bili kar prijetno presenečeni, kakšen efekt ima ta afriški gin.

V Beninu se večina ljudi ukvarja s poljedeljstvom. Delovni dan se začne ob 8., traja do 12., sledi odmor zaradi vročine, z delom nadaljujejo med 15. do 18. uro. Po večerji se večina odpravi spat, saj sonce zaide že okoli 19. ure. Ženske delajo veliko več kot moški, ti pa predvsem posedajo pod drevesi in se pogovarjajo. Šolo obiskujejo le nekateri otroci, saj je za deklice brezplačna, za dečke pa plačljiva.

Vasica s 100 prebivalci, v kateri je prebivala Maja Drobne, je precej napredna. Ima vaški vodnjak, kar ni običajno za Benin, tudi bar, v katerem so se družili predvsem tuji prostovoljci. Hiše so večinoma zgrajene iz blata, v njih je le en, spanju namenjen prostor. Ena od hiš je ob koncu Majinega obiska dobila tudi elektriko in tako postala zbirališče vaščanov, ki so tja hodili gledati program na črno-belem televizorju.

Maja in nemška prostovoljka sta imeli ob sobotah popoldan in ob nedeljah prosto, kar sta izkoristili za potovanja. A da sta se lahko sploh odpravili iz svoje vasi, sta morali najprej pešačiti 2 kilometra, da sta prišli do vasi z motorji-taxiji. Pot sta nato nadaljevali do postajališča avto-taxijev, v katerih se je običajno peljalo vsaj 7, 8 ljudi. Od tam pa sta morali priti še do avtobusa, ki se na svoji poti le redko ustavlja:

Na tej poti ni nobenih stranišč, ženske preprosto dvignejo krila, moški tudi opravijo svoje, midve pa sva imeli svoj sistem, kako ne piti, da nama ni bilo treba iti na stranišče. So bila kar izziv ta potovanja.

V času njenega prostovoljnega dela, je bila v Zahodni Afriki močno razširjena ebola, ki pa na vsakdan prebivalcev Benina ni vplivala. Sorodnike so kljub zdravstvenim opozorilom pokopavali po starih običajih:

Človeka pokopljejo tri mesece po smrti. V petek popoldne pripeljejo pokojnika, ki je običajno v družinski hiši, kjer mu namenijo poseben prostor. Potem je to totalen žur cel petek. V soboto ga pokopljejo v cerkvi, nekatere dajo na pokopališče, drugim pa zgradijo prav posebno hišo, v katero se potem preseli kakšen družinski član. Krsto zabetonirajo v hišo in živijo na tak način, da ohranjajo duh svoje mame.

Maja se je v Beninu naučila ogromno novega – od praktičnih stvari, kot je kuhanje ananasove marmelade, do tega, da ji ni treba vedno hiteti od ene do druge zaposlitve:

V takšnih trenutkih se zaveš, kako hitro mi živimo doma in kako pomembno je, da si znamo vzeti čas za sočloveka, da naredimo kakšno stvar v miru, ne da že hitimo na naslednjo obveznost.

Projekt There is a world outside your window

Veliko mladih se prostovoljstva poslužuje, da bi pridobili izkušnje, ki bi jih lahko unovčili pri iskanju zaposlitve. Te izkušnje so pomagale tudi Maji, ki sedaj ni več le prostovoljka, ampak kot projektni vodja Mladinske mreže MaMa  mlade spodbujajo k prostovoljstvu. Eden od takih projektov je bil There is a world outside your window, s katerim so želeli mladim predstaviti možnosti, ki jih imajo. Kot pravi Maja, je prostovoljstvo sicer tudi odlična priložnost za osebno rast:

Takrat prvič ni zraven mame in očeta, da bi reševala tvoje probleme, znajti se moraš v situacijah, za katere si nisi predstavljal, da se boš znašel v njih. To so priložnosti, kjer se lahko to naučiš. Potem si zelo ponosen nase, tudi neprimerno bolj samozavesten, kar mislim, da je sicer kar problem pri Slovencih.

Izlaška DoGaJalniCa, druženje krajanov, ki ga pomaga organizirati Maja

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Vsi, ki si želite podobnih izkušenj, informacije o prostovoljnem delu najdete na spletni strani mlad.si, lahko pa se na različne načine aktivirate tudi v domačen okolju.


06.02.2022

Noč šansonov

Tokratna Noč šansonov bo vsa v 50-ih letih 20. stoletja. Poslušali bomo šansone Édith Piaf, ki so v tem desetletju nastali v sodelovanju z besedilopiscem Henrijem Contetom, skladateljico Marguerite Monnot, znamenitim šansonjerjem, a tudi skladateljem Gilbertom Becaudom in skladateljem Philippom Gérardom. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


05.02.2022

Polona Kunaver Ličen in David Ličen

Polona Kunaver Ličen in David Ličen sta likovna umetnika, ki sta si za svoje mesto ustvarjanja izbrala Ajdovščino. Njuna galerija in atelje »Lična hiša« sooblikuje utrip mesta. Ne moreš se upreti, da ne bi pokukal vanjo, podobno kot ne moreš mimo pekarne, ko zadiši po svežem kruhu. Organizirata tudi likovne delavnice ter razstave domačih in tujih umetnikov. Kreativen par, ki je ob prihodu treh otrok moral postati še bolj kreativen, bo narisal tokratni nočni program. Še nekaj svoje barve mu bo poskušala dodati gostiteljica Eva Furlan.


04.02.2022

Teo Collori

Na klepet prihaja primorski kitarist, Teo Collori, ki se je pred leti z zasedbo Momento cigano pogumno podal v vode manouche jazza in gypsy swinga. Do sedaj so izdali že tri albume. Vsi so bili zelo dobro sprejeti tako doma kot tudi v tujini. Lani pa so skupaj z zasedbo Big Banda RTV Slovenija posneli album z naslovom »Gitara Parlante«, ki je izšel konec novembra pri ZKP RTV Slovenija. Ustvarjati unikatno in posebno glasbo v slovenskem prostoru zagotovo prinaša številne izzive, ki jih, glede na uspehe zasedbe, Teo Collori uspešno premaguje. Kakšen je njegov kreativni proces? Kaj je tako čarobnega pri tej zvrsti glasbe? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja bo Teo Collori v Nočnem obisku, v družbi odlične glasbe zasedbe Momento CIgano, zaupal Sandiju Horvatu.


03.02.2022

Nataša Kramberger

Po polnoči bo gostja Nataša Kramberger, pisateljica, novinarka, esejistka, dobitnica številnih domačih in tujih nagrad za literarna dela. Že od nekdaj jo privlači vse, kar je robno, kraji in fenomeni, ki niso obsijani z žarometi; ta trenutek pa se posveča trajnostnemu kmetijstvu. Zanj meni, da je več kot le naš vsakdanji kruh in da je ključni del globalnega ekološkega ravnovesja.


02.02.2022

Jan Plestenjak

Na nočni obisk pride 48-letni mladenič, ki glasbo ljubi in v njej ustvarja že skoraj 30 let. Odraščal je v Škofji Loki, danes pa živi in ustvarja ob morju, v Strunjanu. V svojem poslu je zahteven do sebe in drugih, v pogovoru velikokrat luciden in neposreden. Marsikatero dekle ga ima za šarmerja sodobnega časa. Njegovo ime je Jan Plestenjak, z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.


31.01.2022

Maj Kerin Colarič - 20-letnik, znan kot 'grof Kostanjeviški' in 'princ z gradu Struga'

Medtem ko njegovi vrstniki nabirajo všečke na družbenih omrežjih, se 20-letni Maj Kerin Colarič vsak dan preobleče v grofa ali princa. Obiskovalce že nekaj časa sprejema na gradu Struga, v začetku meseca pa je ob svojem rojstnem dnevu odprl Vilo Colarič v Kostanjevici na Krki. Staro meščansko hišo, družinsko dediščino, je Maj opremil z baročnim pohištvom in drugo opremo, ki jo lahko obiskovalci tudi preizkusijo. Od kod študentu medijske produkcije ljubezen do baroka, gradov in starin ter kako namerava ta konjiček spremeniti v posel, je pojasnil v pogovoru z Andrejo Čokl po polnoči.


30.01.2022

Karin Pečelin

Poslovni bonton v Arabski kulturi je precej drugačen od poslovnega bontona v Evropi. Tega se dobro zavedajo tudi v Slovensko-arabskem poslovnem svetu. Gre za organizacijo, ki razvija trgovinske in gospodarske odnose med Slovenijo in arabskimi državami ter ponuja pomoč pri vzpostavljanju poslovnih stikov med gospodarstveniki. Sedež je v Dubaju, torej v Združenih arabskih emiratih, kjer občasno deluje tudi Karin Pečelin, generalna sekretarka sveta, ki pravi, da je arabski svet trenutno izpostavljen tudi zaradi Expa. Hkrati dodaja, da Dubaj za marsikoga predstavlja Disneyland za odrasle. Kateri so najbolj pogosti ter najbolj napačni stereotipi o Arabcih? Kako je danes spoštovana ženska v tem predelu sveta? Kako uspeti na Bližnjem vzhodu? Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.


29.01.2022

Peter Purg

Peter Purg je pred kratkim postal vršilec dolžnosti dekana Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Je izredni profesor in vodja modula Novi mediji na novogoriški Akademiji umetnosti ter strokovnjak za področje digitalne oziroma medijske ter raziskovalne umetnosti. V nočnem pogovoru bo Nataši Uršič razložil, zakaj so nove umetniške prakse pomembne in kako v današnjem svetu lovimo ravnotežje med humanistiko in računalništvom. Purg je tudi performer oziroma medijski umetnik. Njegovi študentje, med drugim, celo iz podatkov merilnikov vipavske burje ustvarjajo glasbo, če niso na kakšni študijski poti po Evropi, seveda. Če bi želeli povedati, kje vse Peter Purg še predseduje, sodeluje, svetuje, žirira, snuje, kurira in ustvarja, bi porabili preveč prostora. Purg sicer prihaja s Štajerske. S petčlansko družino že sedem let živi v vasici Osek pri Novi Gorici. Ker se ob vsej ljubezni do jezikov in raznolikih kultur trudi tudi s primorskim narečjem, so ga menda že vpisali med prosilce za primorski potni list, a je še brez azila.


28.01.2022

Romana Kranjčan

Romano Krajnčan večina pozna kot pevko otroških pesmi - leta 1989 je posnela prvo kaseto za otroke z naslovom Romana in Bolhobend ter postala sinonim za pevko avtorskih pesmi za otroke. Posnela je kar 15 kaset in zgoščenk za otroke, ustvarila šest muzikalov in več glasbeno plesnih predstav za otroke ter knjige z notnim zapisom. Vendar je prepoznavnost pridobila že prej kot vokalistka ansamblov 12. nadstropje in Sibila, Kranjskega Dixiland Banda in ansambla Rž. Udeležila se je festivalov Pop delavnica, Slovenska popevka, Melodije morja in sonca ter festivalov Slovenski šanson v letih. Na nočni klepet jo je povabila voditeljica Lucija Grm.


27.01.2022

Klara Koradin

Na nočni klepet prihaja Klara Koradin, Primorka, ki že dobrih 18-let živi v Amsterdamu, kjer si je ustvarila kariero v multinacionalki NBC Universal Media. Spregovorila bo tamkajšnjem življenju, tudi v času korone, o kolesarjenju, o življenjski poti s priznanim producentom in potovanjih, ki jih naravnost obožuje. Posebno mesto v srcu pa ima tudi Slovenija. Po polnoči jo bo gostil Robert Zajšek.


26.01.2022

Noč šansonov

V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf zadrževali v poznih 40-ih in zgodnjih 50-ih letih 20. stoletja. Prvi del noči bomo posvetili šansonom iz operete La p'tite Lili, ki je v zgodnjih petdesetih nastala na podlagi filma iz leta 1927, nato pa bodo sledile pesmi s konca 40-ih in začetka 50-ih let 20. stoletja, ki so jih avtorsko ustvarili Édith Piaf in nekateri njeni stalni skladateljski sodelavci, med njimi najznamenitejša Marguerite Monnot in Michel Emer . K poslušanju vas vabi Miha Zor.


24.01.2022

dr. Svanobir Pettan

Dr. Svanibor Pettan je redni profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, lani pa je prevzel še vodenje Mednarodnega združenja za tradicijsko glasbo. Nocoj se bomo v njegovi družbi podali na Kosovo, natančneje v Prizren, kamor se je leta odpravljal tudi sam, z namenom spoznavanja in preučevanja romske glasbe. Tja se je pred več desetletji odpravil tudi za služenje vojaškega roka, hkrati pa raziskovati glasbo več kultur. "Preučevati in brati o romski glasbi je eno, prav posebno doživetje pa je slišati romsko glasbo v živo", je dr. Pettan zaupal Sandiju Horvatu pred nekaj tedni, preden se je za nekaj mesecev odpravil na Šrilanko. Pot na Kosovo bo v tokratnem Nočnem obisku popestrila tudi glasba kosovskih Romov iz našega bogatega glasbenega arhiva.


23.01.2022

Noč poezije

Nočna voditeljica Lucija Grm tokrat h klepetu vabi vse ljubitelje poezije, še posebno tiste, ki radi kujete svoje stihe. Skupaj s poslušalci bo prebirala poezijo slovenskih pesnic in pesnikov pred slovenskim praznikom kulture. Nočni program bo tokrat pesniški, glasbeno noto pa mu bo dodal glasbeni urednik Matej Jevnišek.


22.01.2022

Arijana Markučič Brecelj

Na nočni obisk prihaja Arijana Markučič Brecelj: Arijana, rojena Koprčanka je po izobrazbi profesorica italijanščine in sociologije a že več kot trideset let nosilni hrbet DPZN, Društva prijateljev zmernega napredka, enega pomembnejših akterjev nevladnega sektorja v državi. Arijana je torej družbena aktivistka, poznavalka in ljubiteljica filma, organizatorka, svetovalka, administratorka, upravljalka, skrbnica in ekonom. Skratka, ena velika in nepogrešljiva ženska v senci. Zadnja leta vrši funkcijo vodje sanatorija na Klancu pri Kozini z enim samim pacientom, ki je njen mož Marko Brecelj ...


21.01.2022

Gore, nevarni simbol slovenstva

Minuli za gornike črni vikend v gorah odpira marsikatero vprašanje. Zakaj se kljub spodbujanju izobraževanja in skoraj neomejenih možnostih za pridobivanje gorniškega znanja dogaja vedno več nesreč, ki so lahko usodne tudi za tiste, ki prihajajo na pomoč? Kaj je rešitev za izhod iz te situacije? Najprej bomo o problematiki spregovorili s strokovnjakoma, potem ste na vrsti poslušalci s svojimi razmišljanji o gorah in o nevarnostih, ki tam prežijo. Pa tudi s svojimi spomini in odnosom do tega simbola slovenstva. Varno vas bo skozi noč popeljal voditelj Jure K. Čokl.


20.01.2022

Marijana Jazbec

V nočnem programu bomo s sogovorniki krmarili med pisano besedo - tudi poezijo - in glasbo. Med drugim vam bomo zastavili vprašanje "ali še pišete z roko?". Naša sogovornica v tednu pisanja z roko bo magistra komunikologije, predsednica društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, tudi poklicna grafologinja in preiskovalka pisav. Pod pogovor z njo se je ročno podpisala voditeljica Helena Ajdnik!


19.01.2022

Pravljična noč

Ljudje od nekdaj radi pripovedujemo zgodbe. In radi jih poslušamo. Pravljice niso čarobne le za otroke, tudi odrasli radi prisluhnemo pripovedkam na njihovem dolgem potovanju iz roda v rod. Nekoč so šle od ust do ust, potem so jih začeli zapisovati in zapisane so se ohranile vse do danes, ko je pripovedovanje postalo redko darilo, ki ga smo ga v svetu, prežetem s tehnologijo, komaj še kdaj deležni v živo. Pripovedovanje zbrani druščini ob krušni peči ali ob živem ognju sredi narave je bolj kot ne le še nostalgični spomin. Ko pravljice beremo otrokom, se spomnimo tudi svojega otroštva. Vsak izmed nas ima najljubšo, in le redkokdo se ne spominja vseh zgodb , ki so mu v rosnih letih razburkale domišljijo, ga uspavale ali pa navdale z grozo, saj so mnoge pripovedke prežete s hudobci, kruto gosposko, nadnaravnimi pojavi in mnogimi težkimi preizkušnjami njihovih junakinj in junakov. A po pravilu se vedno vse dobro izteče. Resnica in pravica slavita, dobro zmaga. In tudi v žalostnih zaključkih je zmeraj kanec upanja. Slovenske narodne pravljice so pravi zaklad vseh mogočih peripetij in poučnih razpletov, skoznje nas nagovarjajo mitološka bitja, h katerim bi se človek še danes mnogokrat z veseljem zatekel po pomoč. V poznih nočnih urah bomo obudili spomin nanje, nekatere tudi prebrali. Večer bo pospremila čudovita slovenska glasba, ki izvira iz ljudskih pesmi, jih obuja v življenje, ali pa povsem na novo interpretira in jo je izbrala glasbena urednica Teja Klobčar. K sodelovanju so toplo vabljeni tudi poslušalke in poslušalci, da z nami delijo svoje pravljične spomine.


17.01.2022

Jerneja Trofenik Dimnik

Na Nočni obisk prihaja zelo zgovorna in kreativna Jerneja Trofenik Dimnik. Marsikdo jo pozna pod njenim vzdevkom Cukerpekarca, ki si ga je nadela pred šestimi leti, ko je stopila na samostojno, sladko poslovno pot, ko jo je vedno več ljudi prosilo za torto. »Saj veste, spečeš doma torto, pa je vsem všeč, pa bi jo imela še teta, pa soseda, pa prijateljica in iz teh prijateljskih tort se je rodila strast do peke«, je zapisala na svoji spletni strani. Vendar danes Jerneja ustvarja veliko več kot samo torte. Slaščičam je dodala še vse ostale kulinarične dobrote iz domače kuhinje, s svojimi sledilci na medmrežju pa ne deli zgolj samo recepte sladkih dobrot, ampak njihovo pripravo prikaže tudi v kratkih video posnetkih, ter tako sledi trendom novodobnega poslovanja. Kako ji vse to kot mami in ženi uspeva ob vodenju gospodinjstva in vsakdanjih izzivih ter kateri so trenutni najbolj sladki izdelki iz njene peči bo Jernejo Trofenik Dimnik v sproščenem pogovoru med drugim spraševal Sandi Horvat.


16.01.2022

Dr. Ana Kroflič

Če sodimo po odzivih na spletu, se marsikdo z gostjo tokratnega Nočnega obiska ne strinja. V noči s sobote na nedeljo bomo v studiu gostili dr. Ano Kroflič. Zaposlena je na Kemijskem inštitutu in preučuje delce v zraku. Pravi, da je vsak delec odveč in lahko škoduje zdravju. S kolegi iz Slovenije in tujine pa je raziskala tudi, kako se po zraku širi in prenaša novi koronavirus. Ko opozori, da bi morali še zlasti v zaprtih prostorih nositi maske, poleg nestrinjanja naleti na odpor in buren odziv. Dr. Ano Kroflič je na nočni pogovor povabil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi


15.01.2022

Marko Alpner

Marko Alpner čez dan pretvarja kavo v spletne aplikacije, ponoči pa svoj dom najde pod odri mnogih slovenskih glasbenih skupin, kjer skuša ujeti v svoj objektiv energijo in vzdušje večera. Zadnji dve leti to - iz očitnih razlogov - počne veliko bolj poredko. Marko je glasbeni fotograf, ki med drugim redno fotografira skupine Siddharta, Dan D in Hamo & Tribute 2 Love. Na Primorsko pogosto zaide prav zaradi tega svojega najbolj resnega hobija, kot pravi fotografiji. Lani je bil med drugim tudi v Tolminu na MetalDays, pa v Ribogojnici Fonda. Povedal je tudi, koliko časa je že prek projektov povezan tudi z Big Bandom RTV Slovenija. Na pogovor v studio Radia Koper ga je povabila Anita Urbančič.


Stran 31 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov