Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Maja Drobne

29.07.2015

"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.

Maja Drobne se je s prostovoljstvom prvič srečala pri tabornikih. Šest let svojega življenja je posvetila varovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču. Leta 2010 pa se je prvič kot prostovoljka podala tudi v tujino – za deset mesecev se je odpravila v Francijo, kjer je v mladinskem centru delala z otroki priseljencev. Seznamu, na katerem je še mnogo drugih prostovoljskih izkušenj, je preteklo leto dodala še eno – v Beninu je tri mesece v nevladni organizaciji otroke učila pisati in brati ter ženske izdelovati milo in ananasov sok. Maja Drobne danes s projekti, ki jih pripravlja v okviru Mladinske mreže MaMa za prostovoljstvo navdušuje tudi druge.

Z otroki na Debelem rtiču

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

V Franciji je Maja Drobne preživela 10 mesecev. Prek projekta Mladi v akciji je dobila delo v mladinskem centru, kjer so se ukvarjali predvsem z najstniki iz Alžirije in Maroka. Za njih je pripravljala različne delavnice, med njenimi nalogami pa je bila tudi organizacija metal koncerta:

 V življenju prej nisem poslušala metala in sploh nisem vedela, kako naj se te stvari lotim. Mentor mi je rekel: “Greš na Myspace, poiščeš tri mlade skupine iz tega območja in jih povabiš.” Odziv po koncertu je bil zelo dober, tako da sem si potem rekla, če lahko organiziram metal koncert, lahko organiziram kar koli.

V Francijo se je odpravila brez predznanja francoščine, zato se je prve mesece z drugimi sporazumevala neverbalno. V desetih mesecih se je naučila pogovorne francoščine in pravi, da so bili najboljši učitelji otroci:

Enkrat je prišel do mene en osemletnik, prinesel je knjigo, v kateri so bile slike in mi rekel, da naj ponavljam za njim.

V tem času je dobro spoznala francosko miselnost, ugotovila, da je hrana ena izmed osrednjih stvari v njihovem življenju, ter da izjemno radi stavkajo.

Delo v francoskem mladinskem centru

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Afriška šokterapija

Kot prostovoljka se je Maja preteklo leto preizkusila v Beninu, državi z 10 milijoni prebivalcev, ki leži v Zahodni Afriki. Za Benin je prvič slišala od prijavi na projekt GLEN, v Afriko pa si je želela že zelo dolgo:

Ker sem bila pri svojih naivnih 16. letih prepričana, kako moramo pomagati ubogim afriškim otrokom. V tem času sedaj se mi je mentaliteta precej spremenila, sem precej kritična do vsega globalnega prostovoljstva, ki ga Evropejci izvajajo v Afriki.

Pred odhodom na 3-mesečno delo se je udeležila pripravljalnih tečajev, a prvi stik z novim okoljem je bil kljub temu kar precejšen šok – že na letališču sta z nemško sopotnico dobili nekaj ženitnih ponudb, gorivo so v avto, s katerim so ju peljali do vasi, kjer sta prebivali, točili iz steklenic, v njuni sobi je bilo prostora le za dva jogija in prtljago, ki sta jo prinesli s seboj. Maja je tako že prvi dan pomislila: “Še 89 dni moram spati tu!”

Afriško okolje je kmalu vzljubila, kljub jutranjim ritualom, ki so bili sestavljeni iz pretakanja vode iz 50-litrskega vrča v manjše vrče, da se je sploh lahko umila, ter iskanja hrane. Delala je v nevladni organizaciji, kjer domačinke učijo izdelovati ananasov sok, milo in druge uporabne stvari.

Z domačini se je težje sporazumevala, saj uporabljajo jezik fon, ki ga poznajo le v govorjeni obliki, kar pa nikakor ni bila ovira za druženje:

Najin prvi sprehod se je končal tako, da naju je skupina moških, ki je gradila novo hišo, poklicala: “Yovo, Yovo (op. p. beli človek).” Kar takoj so nama za pozdravno pijačo dali dva kozarčka afriškega gina. Midve pa sva bili kar prijetno presenečeni, kakšen efekt ima ta afriški gin.

V Beninu se večina ljudi ukvarja s poljedeljstvom. Delovni dan se začne ob 8., traja do 12., sledi odmor zaradi vročine, z delom nadaljujejo med 15. do 18. uro. Po večerji se večina odpravi spat, saj sonce zaide že okoli 19. ure. Ženske delajo veliko več kot moški, ti pa predvsem posedajo pod drevesi in se pogovarjajo. Šolo obiskujejo le nekateri otroci, saj je za deklice brezplačna, za dečke pa plačljiva.

Vasica s 100 prebivalci, v kateri je prebivala Maja Drobne, je precej napredna. Ima vaški vodnjak, kar ni običajno za Benin, tudi bar, v katerem so se družili predvsem tuji prostovoljci. Hiše so večinoma zgrajene iz blata, v njih je le en, spanju namenjen prostor. Ena od hiš je ob koncu Majinega obiska dobila tudi elektriko in tako postala zbirališče vaščanov, ki so tja hodili gledati program na črno-belem televizorju.

Maja in nemška prostovoljka sta imeli ob sobotah popoldan in ob nedeljah prosto, kar sta izkoristili za potovanja. A da sta se lahko sploh odpravili iz svoje vasi, sta morali najprej pešačiti 2 kilometra, da sta prišli do vasi z motorji-taxiji. Pot sta nato nadaljevali do postajališča avto-taxijev, v katerih se je običajno peljalo vsaj 7, 8 ljudi. Od tam pa sta morali priti še do avtobusa, ki se na svoji poti le redko ustavlja:

Na tej poti ni nobenih stranišč, ženske preprosto dvignejo krila, moški tudi opravijo svoje, midve pa sva imeli svoj sistem, kako ne piti, da nama ni bilo treba iti na stranišče. So bila kar izziv ta potovanja.

V času njenega prostovoljnega dela, je bila v Zahodni Afriki močno razširjena ebola, ki pa na vsakdan prebivalcev Benina ni vplivala. Sorodnike so kljub zdravstvenim opozorilom pokopavali po starih običajih:

Človeka pokopljejo tri mesece po smrti. V petek popoldne pripeljejo pokojnika, ki je običajno v družinski hiši, kjer mu namenijo poseben prostor. Potem je to totalen žur cel petek. V soboto ga pokopljejo v cerkvi, nekatere dajo na pokopališče, drugim pa zgradijo prav posebno hišo, v katero se potem preseli kakšen družinski član. Krsto zabetonirajo v hišo in živijo na tak način, da ohranjajo duh svoje mame.

Maja se je v Beninu naučila ogromno novega – od praktičnih stvari, kot je kuhanje ananasove marmelade, do tega, da ji ni treba vedno hiteti od ene do druge zaposlitve:

V takšnih trenutkih se zaveš, kako hitro mi živimo doma in kako pomembno je, da si znamo vzeti čas za sočloveka, da naredimo kakšno stvar v miru, ne da že hitimo na naslednjo obveznost.

Projekt There is a world outside your window

Veliko mladih se prostovoljstva poslužuje, da bi pridobili izkušnje, ki bi jih lahko unovčili pri iskanju zaposlitve. Te izkušnje so pomagale tudi Maji, ki sedaj ni več le prostovoljka, ampak kot projektni vodja Mladinske mreže MaMa  mlade spodbujajo k prostovoljstvu. Eden od takih projektov je bil There is a world outside your window, s katerim so želeli mladim predstaviti možnosti, ki jih imajo. Kot pravi Maja, je prostovoljstvo sicer tudi odlična priložnost za osebno rast:

Takrat prvič ni zraven mame in očeta, da bi reševala tvoje probleme, znajti se moraš v situacijah, za katere si nisi predstavljal, da se boš znašel v njih. To so priložnosti, kjer se lahko to naučiš. Potem si zelo ponosen nase, tudi neprimerno bolj samozavesten, kar mislim, da je sicer kar problem pri Slovencih.

Izlaška DoGaJalniCa, druženje krajanov, ki ga pomaga organizirati Maja

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Vsi, ki si želite podobnih izkušenj, informacije o prostovoljnem delu najdete na spletni strani mlad.si, lahko pa se na različne načine aktivirate tudi v domačen okolju.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Maja Drobne

29.07.2015

"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.

Maja Drobne se je s prostovoljstvom prvič srečala pri tabornikih. Šest let svojega življenja je posvetila varovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču. Leta 2010 pa se je prvič kot prostovoljka podala tudi v tujino – za deset mesecev se je odpravila v Francijo, kjer je v mladinskem centru delala z otroki priseljencev. Seznamu, na katerem je še mnogo drugih prostovoljskih izkušenj, je preteklo leto dodala še eno – v Beninu je tri mesece v nevladni organizaciji otroke učila pisati in brati ter ženske izdelovati milo in ananasov sok. Maja Drobne danes s projekti, ki jih pripravlja v okviru Mladinske mreže MaMa za prostovoljstvo navdušuje tudi druge.

Z otroki na Debelem rtiču

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

V Franciji je Maja Drobne preživela 10 mesecev. Prek projekta Mladi v akciji je dobila delo v mladinskem centru, kjer so se ukvarjali predvsem z najstniki iz Alžirije in Maroka. Za njih je pripravljala različne delavnice, med njenimi nalogami pa je bila tudi organizacija metal koncerta:

 V življenju prej nisem poslušala metala in sploh nisem vedela, kako naj se te stvari lotim. Mentor mi je rekel: “Greš na Myspace, poiščeš tri mlade skupine iz tega območja in jih povabiš.” Odziv po koncertu je bil zelo dober, tako da sem si potem rekla, če lahko organiziram metal koncert, lahko organiziram kar koli.

V Francijo se je odpravila brez predznanja francoščine, zato se je prve mesece z drugimi sporazumevala neverbalno. V desetih mesecih se je naučila pogovorne francoščine in pravi, da so bili najboljši učitelji otroci:

Enkrat je prišel do mene en osemletnik, prinesel je knjigo, v kateri so bile slike in mi rekel, da naj ponavljam za njim.

V tem času je dobro spoznala francosko miselnost, ugotovila, da je hrana ena izmed osrednjih stvari v njihovem življenju, ter da izjemno radi stavkajo.

Delo v francoskem mladinskem centru

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Afriška šokterapija

Kot prostovoljka se je Maja preteklo leto preizkusila v Beninu, državi z 10 milijoni prebivalcev, ki leži v Zahodni Afriki. Za Benin je prvič slišala od prijavi na projekt GLEN, v Afriko pa si je želela že zelo dolgo:

Ker sem bila pri svojih naivnih 16. letih prepričana, kako moramo pomagati ubogim afriškim otrokom. V tem času sedaj se mi je mentaliteta precej spremenila, sem precej kritična do vsega globalnega prostovoljstva, ki ga Evropejci izvajajo v Afriki.

Pred odhodom na 3-mesečno delo se je udeležila pripravljalnih tečajev, a prvi stik z novim okoljem je bil kljub temu kar precejšen šok – že na letališču sta z nemško sopotnico dobili nekaj ženitnih ponudb, gorivo so v avto, s katerim so ju peljali do vasi, kjer sta prebivali, točili iz steklenic, v njuni sobi je bilo prostora le za dva jogija in prtljago, ki sta jo prinesli s seboj. Maja je tako že prvi dan pomislila: “Še 89 dni moram spati tu!”

Afriško okolje je kmalu vzljubila, kljub jutranjim ritualom, ki so bili sestavljeni iz pretakanja vode iz 50-litrskega vrča v manjše vrče, da se je sploh lahko umila, ter iskanja hrane. Delala je v nevladni organizaciji, kjer domačinke učijo izdelovati ananasov sok, milo in druge uporabne stvari.

Z domačini se je težje sporazumevala, saj uporabljajo jezik fon, ki ga poznajo le v govorjeni obliki, kar pa nikakor ni bila ovira za druženje:

Najin prvi sprehod se je končal tako, da naju je skupina moških, ki je gradila novo hišo, poklicala: “Yovo, Yovo (op. p. beli človek).” Kar takoj so nama za pozdravno pijačo dali dva kozarčka afriškega gina. Midve pa sva bili kar prijetno presenečeni, kakšen efekt ima ta afriški gin.

V Beninu se večina ljudi ukvarja s poljedeljstvom. Delovni dan se začne ob 8., traja do 12., sledi odmor zaradi vročine, z delom nadaljujejo med 15. do 18. uro. Po večerji se večina odpravi spat, saj sonce zaide že okoli 19. ure. Ženske delajo veliko več kot moški, ti pa predvsem posedajo pod drevesi in se pogovarjajo. Šolo obiskujejo le nekateri otroci, saj je za deklice brezplačna, za dečke pa plačljiva.

Vasica s 100 prebivalci, v kateri je prebivala Maja Drobne, je precej napredna. Ima vaški vodnjak, kar ni običajno za Benin, tudi bar, v katerem so se družili predvsem tuji prostovoljci. Hiše so večinoma zgrajene iz blata, v njih je le en, spanju namenjen prostor. Ena od hiš je ob koncu Majinega obiska dobila tudi elektriko in tako postala zbirališče vaščanov, ki so tja hodili gledati program na črno-belem televizorju.

Maja in nemška prostovoljka sta imeli ob sobotah popoldan in ob nedeljah prosto, kar sta izkoristili za potovanja. A da sta se lahko sploh odpravili iz svoje vasi, sta morali najprej pešačiti 2 kilometra, da sta prišli do vasi z motorji-taxiji. Pot sta nato nadaljevali do postajališča avto-taxijev, v katerih se je običajno peljalo vsaj 7, 8 ljudi. Od tam pa sta morali priti še do avtobusa, ki se na svoji poti le redko ustavlja:

Na tej poti ni nobenih stranišč, ženske preprosto dvignejo krila, moški tudi opravijo svoje, midve pa sva imeli svoj sistem, kako ne piti, da nama ni bilo treba iti na stranišče. So bila kar izziv ta potovanja.

V času njenega prostovoljnega dela, je bila v Zahodni Afriki močno razširjena ebola, ki pa na vsakdan prebivalcev Benina ni vplivala. Sorodnike so kljub zdravstvenim opozorilom pokopavali po starih običajih:

Človeka pokopljejo tri mesece po smrti. V petek popoldne pripeljejo pokojnika, ki je običajno v družinski hiši, kjer mu namenijo poseben prostor. Potem je to totalen žur cel petek. V soboto ga pokopljejo v cerkvi, nekatere dajo na pokopališče, drugim pa zgradijo prav posebno hišo, v katero se potem preseli kakšen družinski član. Krsto zabetonirajo v hišo in živijo na tak način, da ohranjajo duh svoje mame.

Maja se je v Beninu naučila ogromno novega – od praktičnih stvari, kot je kuhanje ananasove marmelade, do tega, da ji ni treba vedno hiteti od ene do druge zaposlitve:

V takšnih trenutkih se zaveš, kako hitro mi živimo doma in kako pomembno je, da si znamo vzeti čas za sočloveka, da naredimo kakšno stvar v miru, ne da že hitimo na naslednjo obveznost.

Projekt There is a world outside your window

Veliko mladih se prostovoljstva poslužuje, da bi pridobili izkušnje, ki bi jih lahko unovčili pri iskanju zaposlitve. Te izkušnje so pomagale tudi Maji, ki sedaj ni več le prostovoljka, ampak kot projektni vodja Mladinske mreže MaMa  mlade spodbujajo k prostovoljstvu. Eden od takih projektov je bil There is a world outside your window, s katerim so želeli mladim predstaviti možnosti, ki jih imajo. Kot pravi Maja, je prostovoljstvo sicer tudi odlična priložnost za osebno rast:

Takrat prvič ni zraven mame in očeta, da bi reševala tvoje probleme, znajti se moraš v situacijah, za katere si nisi predstavljal, da se boš znašel v njih. To so priložnosti, kjer se lahko to naučiš. Potem si zelo ponosen nase, tudi neprimerno bolj samozavesten, kar mislim, da je sicer kar problem pri Slovencih.

Izlaška DoGaJalniCa, druženje krajanov, ki ga pomaga organizirati Maja

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Vsi, ki si želite podobnih izkušenj, informacije o prostovoljnem delu najdete na spletni strani mlad.si, lahko pa se na različne načine aktivirate tudi v domačen okolju.


06.05.2021

Katja Temnik

Nočni program bodo prepletale niti glasbe in razmišljanja o sonaravnem življenju in dojemanju sveta okoli nas. Med drugim bo gostja Katja Temnik. Svojo drugo kariero je začela na domačem dvorišču v Žičah, ki ga je s pomočjo družine in prijateljev spremenila v pravi mali zeliščni raj. Ta deluje po metodi biodinamike. Nekoč vrhunska košarkarica nam bo razkrila svoja spoznanja in izkušnje iz sveta športa, ki ji še kako pridejo prav v vsakdanjem življenju.


05.05.2021

Tjaša Koprivec Vuga

Njen glas zveni kot žuborenje potoka. Čisto vsakdanji klepet zna spremeniti v poetični preplet redko slišanih besed in nevsakdanjih besednih zvez. Prefinjeno neguje bogastvo slovenskega jezika in ga nenehno plemeniti. Zdi se, da je to njeno poslanstvo, ki ga izpolnjuje z žarom in milino. Je pesnica, pripovedovalka, knjižna urednica, radijska voditeljica in nenasitna bralka. Na spletni strani Kokoro lahko prisluhnemo njenim pripovedim, poeziji in pogovorom. Nočni radijski pogovor bo skušal objeti vse, le tišine ne. Tišino poklanja gozdu, ker mu ta ugaja, njej pa so drevesa ljuba, zato je pogosto tiho. Zmerno pogosto, pravi Tjaša Koprivec Vuga, nočna gostja Nade Vodušek.


03.05.2021

Gašper Muženič

V prvih dveh urah novega tedna bomo spoznavali mladega skladatelja, ki sam zase pravi, da je filmski in koncertni skladatelj, aranžer in orkestrator. Najprej je igral klarinet, v srednji šoli električno kitaro kot samouk. Po študiju zgodovine ter etnologije in kulturne antropologije na Filozofski Fakulteti zaključuje magistrski študij iz kompozicije in glasbene teorije, se izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri priznanih skladateljih. Na področju filmske in medijske kompozicije sodeluje z režiserji doma in v tujini. Prihaja pa iz zelo glasbene družine – priimek Muženič v glasbenem svetu seveda ni neznanka. O dedu, ki je 60 let bogatil narodnozabavni repertoar, Vitu Muženiču, o ostalih sorodnikih glasbenikih in predvsem o svojem delu, ki je, kljub njegovi mladosti, že zelo opazno, bo spregovoril nočni gost Gašper Muženič.


03.05.2021

Gašper Muženič

V prvih dveh urah novega tedna bomo spoznavali mladega skladatelja, ki sam zase pravi, da je filmski in koncertni skladatelj, aranžer in orkestrator. Najprej je igral klarinet, v srednji šoli električno kitaro kot samouk. Po študiju zgodovine ter etnologije in kulturne antropologije na Filozofski Fakulteti zaključuje magistrski študij iz kompozicije in glasbene teorije, se izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri priznanih skladateljih. Na področju filmske in medijske kompozicije sodeluje z režiserji doma in v tujini. Prihaja pa iz zelo glasbene družine – priimek Muženič v glasbenem svetu seveda ni neznanka. O dedu, ki je 60 let bogatil narodnozabavni repertoar, Vitu Muženiču, o ostalih sorodnikih glasbenikih in predvsem o svojem delu, ki je, kljub njegovi mladosti, že zelo opazno, bo spregovoril nočni gost Gašper Muženič.


02.05.2021

Tanja Matjašević

Gledališke odre guli od svojega trinajstega leta, ko je vstopila v hram Jeseniške kulture – gledališče Toneta Čufarja. V pripovedovanju zgodb se je urila v Lutkovnem gledališču Jesenice, KD Gašperja Lambergarja Ribno-Bled (ulično gledališče) in pod okriljem IGLU–ja (Improvizacijskega gledališča Ljubljana). Kot članica feminističnega kolektiva Improške je sodelovala pri produkcijah vezanih na teme razbijanja spolnih stereotipov. Nastopala je tudi v različnih zasedbah pod mentorstvom IGLU. Svoj prostor za pesniški izraz je našla na pesniških dogodkih v organizaciji društva ŠKUC, Mladih rimah, kabarejih, ki so potekali v Cirkusarni ROG v formatu DIY Cabaret: Feminizem ni šala in Reciklart, na pesniških slamih, kjer je ravno v aprilu 2021 postala zmagovalka tekmovanja Ožuljeni jezik. Zanima jo tudi umeščanje narečij v literarni žanr. Uspešna je bila tudi na področju športa. 15 let je bila stalna članica reprezentance Slovenije v floorballu, kot trenerka in igralka pa je osvojila preko 10 naslovov na državnih in mednardonih tekmovanjih. Tanjo Matjašević je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.


02.05.2021

Tanja Matjašević

Gledališke odre guli od svojega trinajstega leta, ko je vstopila v hram Jeseniške kulture – gledališče Toneta Čufarja. V pripovedovanju zgodb se je urila v Lutkovnem gledališču Jesenice, KD Gašperja Lambergarja Ribno-Bled (ulično gledališče) in pod okriljem IGLU–ja (Improvizacijskega gledališča Ljubljana). Kot članica feminističnega kolektiva Improške je sodelovala pri produkcijah vezanih na teme razbijanja spolnih stereotipov. Nastopala je tudi v različnih zasedbah pod mentorstvom IGLU. Svoj prostor za pesniški izraz je našla na pesniških dogodkih v organizaciji društva ŠKUC, Mladih rimah, kabarejih, ki so potekali v Cirkusarni ROG v formatu DIY Cabaret: Feminizem ni šala in Reciklart, na pesniških slamih, kjer je ravno v aprilu 2021 postala zmagovalka tekmovanja Ožuljeni jezik. Zanima jo tudi umeščanje narečij v literarni žanr. Uspešna je bila tudi na področju športa. 15 let je bila stalna članica reprezentance Slovenije v floorballu, kot trenerka in igralka pa je osvojila preko 10 naslovov na državnih in mednardonih tekmovanjih. Tanjo Matjašević je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.


01.05.2021

Jasna Merku

Naša gostja v nočnem programu je umetnica in publicistka Jasna Merku z Opčin. Slikarka , grafičarka in ilustratorka , ki že vrsto let poučuje na srednjih šolah v zamejstvu, že od mladih let pa tudi kot kritičarka spremlja in promovira ustvarjalnost tržaških likovnih umetnikov in sploh spremlja vizualno dogajanje na tem območju, ki ga spretno že od študijskih let povezuje tudi z likovnim dogajanjem v Sloveniji. Javni sklad za kulturne dejavnosti jo je letos za njeno umetniško , publicistično in pedagoško delo nagradil z Ažbetovo listino, za prispevek k promociji, uveljavljanju in rasti slovenske likovne umetnosti na Tržaškem. Z njo se bo pogovarjala Janja Lešnik.


30.04.2021

Nejc Oblak

Na nočni obisk prihaja mladi, ambiciozni podjetnik, ki zase pravi, da je na misiji da pomaga čim več ljudem vzeti nazaj svojo moč nad svojim življenjem. Enkrat brat, dvakrat stric, ljubitelj kave, živali in morja, električnih avtomobilov in vesolja. Pred leti pa ga je pot odpeljala tudi v Gvinejo od koder se je vrnil z bogatimi izkušnjami in znanjem. Te dni s sledilci na medmrežju deli zanimive in uporabne nasvete ter predvsem poglede na svet. Nekaj teh bo Nejc Oblak delil tudi v nočnem klepetu, na katerem ga bo gostil Sandi Horvat.


29.04.2021

Simon Trpin

Na nočni obisk prihaja Simon Trpin, dr. med. spec. oftalmologije. Govorili bomo o pomembnosti zdravih oči (in nasploh telesa), zahtevnosti študija in samega dela, ki je povezano tudi nenehnim izobraževanjem doma in v tujini, z natančnostjo, detajli, mirnostjo in psihologijo. Dotaknili pa se bomo tudi družine, potovanj in hobijev. Pogovor z gostom pripravlja Robert Zajšek.


28.04.2021

Vinko Šimek

Pregovora – »Smeh je zdravilo« se nocojšnji nočni gost še kako dobro drži. No ja, po razmisleku – ne le, da se ga pregovor dobro drži, sam je del njega. S smehom in dobro voljo je okužil večino Slovenk in Slovencev – in cepiva proti tej okužbi ni. Čeprav mu je v življenju marsikaj – in marsikdo - stopil na pot, je zmagal vedno v vseh ozirih – verjetno tudi zaradi izjemnega pronicljivega humorja. Pa ne le humorist, po videzu resen gospod, ki razoroži sogovornika že s prvim, v izborni slovenščini izrečenim stavkom, je tudi igralec in režiser, radijski in televizijski voditelj, pevec, glasbenik in besedilopisec. Na obisk bo prišel z veselega Štajerja, vabilu gostiteljice Lucije Grm pa se je dobrosrčno odzval. Vinko Šimek.


26.04.2021

93. podelitev nagrad Ameriške filmske akademije

Letošnja 93. podelitev nagrad Ameriške filmske akademije bo zaradi epidemije koronavirusa drugačna od tistih, ki smo jih videli do zdaj. Kaj bo prinesla, v kakšni kondiciji je Oskar in kaj pomeni pohod ponudnikov pretočnih vsebin na to nagardo, se bo s filmsko kritičarko Ano Jurc pogovarjal voditelj Jure K. Čokl.


25.04.2021

Rok Pandel

Na svetovni dan Zemlje je 70 let praznovala Zveza Tabornikov Slovenije, ki pod svojim okriljem združuje 70 taborniških društev in dobrih 7000 članic in članov. Marca je mandat načelnika te največje mladinske organizacije v Sloveniji prevzel Rok Pandel, ki ima s taborništvom že šestnajst let raznovrstnih izkušenj. Od začetkov v rodu Podkovanih krapov do mentorstva na tečajih Bivanja v naravi in vloge načelnika za program v Mestni zvezi tabornikov Ljubljana. O izkušnjah, zgodbah in izzivih taborništva, o vrednotah in odnosu do narave se bo v prvih minutah nedelje z njim pogovarjala Mojca Delač. Za kakšno taborniško izkušnjo in anekdoto pa sta v družbo povabila tudi tiste, ki so bili budni z nami!


24.04.2021

Janko Humar

Na nočni obisk tokrat prihaja izkušen planinec, nekoč zagrizen alpinist in dolgoletni turistični delavec Janko Humar, ki je več kot dve desetletji vodil sprva Lokalno turistično organizacijo (LTO) Sotočje, v katero sta bili povezani občini Kobarid in Tolmin, nato pa skupni zavod za turizem Dolina Soče, ki se mu je pridružil še nekdanji LTO Bovec. Lani jeseni se je odločil, da odstopi z direktorskega mesta, kljub temu pa turističnih vod ni povsem zapustil. Z njim se bo pogovarjala Mariša Bizjak.


23.04.2021

Dora Kaštrun

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


22.04.2021

Nazarje v zgodbah sogovornikov

V prvi uri in pol nočnega programa vas bomo radijsko popeljali v Zgornje Savinjsko dolino, v Nazarje. Predstavili bomo grad Vrbovec, kjer ob občinskih prostorih domujeta tudi muzej lesarstva in Frančiškanski samostan s cerkvijo Marije in kapelo, imenovano Nazaret. Izvedeli boste tudi, zakaj imajo v kraju popolnoma brezplačno osnovno šolo in kako razvoj in inovacije malih gospodinjskih aparatov prispevajo k prepoznavnosti Nazarij in Slovenije. Skozi zgodbe vas bo popeljal voditelj Robert Zajšek.


21.04.2021

Je digitalizacija priložnost za sve?

V oddaji Sami naši nocoj gostimo Senko Marić, pisateljico, ki meni, da »če živimo v neskladju med tistim, kar smo, in tistim, kar moramo biti – zbolimo«. Tema pogovora so tako imenovani ženski karcinomi, ki so, pravi pisateljica, v družbi še vedno skoraj tabujska tema. Pogovorili se bomo tudi z znanstvenico Emilijo Stojmenovo Duh, ki je pred kratkim sprejela povabilo Vlade za članstvo v Strateškem svetu za digitalizacijo, ker verjame v priložnosti digitalizacije za vse. Emilija se je vabilu odzvala.


21.04.2021

Deja Crnović

Tudi vas zanima, zakaj je politika postala medijski spektakel, nekakšen resničnostni šov, ki se bolj kot z resnimi ideološkimi vprašanji ukvarja s s svojo medijsko podobo? V soju medijskih luči in družabnih omrežij političarke in politiki uprizarjajo zrežirane medijske predstave, v katerih ne slišimo več političnih programov in ideološki opredelitev. Zasuti smo z njihovimi bleščečimi instagram fotografijami, z zapisi v družabnih kronikah revij, prikazujejo se nam skozi moške ali ženske atribute, osebne lastnosti, prilagojene ciljni publiki. Všečnost lepijo bodisi na domačijskost in ljudskost, bodisi na sofisticiranost in svetovljanstvo. Doktorica Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka v svoji knjigi Politika kot medijski performans, raziskuje naravo tega spektakla vse bolj personaliziranih podob politike. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.


19.04.2021

Noč francoskega šansona

To noč bomo posvetili nekaterim pevcem francoskega šansona, ki so bili stalnica pariških odrov 50-ih let, nekateri pa tudi že prejšnjega ali še naslednjih desetletij, in so pomembno sooblikovali podobo te zvrsti: morda ne toliko z velikanskim lastnim opusom, saj je bila takrat navada, da so številni šansonjerji peli iste pesmi, ki so bile pač železni repertoar časa, kolikor z individualno interpretacijo, ki jim je zagotovila mesto v zgodovinskem spominu. Poslušali bomo npr. Yvette Giraud, Robert Lamoureux, Les Quatre Barbus, Renée Lebas, Mick Micheyl, Jacques Dutailly, Marie-José, Jean Marcel Bretonniere, Jacqueline François, Lina Margy, Armand Mestral, Georges Guétary, Zizi Jeanmarie, Jacques Pills, Germaine Montero, Michele Arnaud, John William, Jean Constantin. Povedali bomo kaj o njihovem življenju in karierni poti, predvsem pa bomo predstavili šansone, ki so jih poustvarjali, tudi s prevodi besedil. Med šansone vas bo popeljal Miha Zor.


18.04.2021

Domen Valič

Na nočni klepet prihaja Domen Valič. Na spletu preberemo: Domen Valič je slovenski televizijski voditelj in igralec. Leta 2004 se je vpisal na AGRFT in študiral dramsko igro in umetniško besedo. Naslovi v revijah nam vzbudijo radovednost: »Domen Valič priznal zvezo z lepotico«, »Punco vidiš drugače, ko veš, da je všeč tvojemu bratu«. Kaj pa je sam povedal o sebi? Poslušajte nočni program. Domna Valiča je na Nočni obisk povabil Iztok Konc.


17.04.2021

Janez Beličič

Janez Beličič je bil glas Radia Trst A zadnja tri desetletja. Svojo radijsko pot je začel z oddajo od Milj do Devina, pisal je tudi za časopis Gospodarstvenik in fotografiral za Primorski dnevnik. Ker sta bila njegova starša iz Slovenije, je govoril drugače kot njegovi ostali zamejski kolegi. 30 let je bil edini moški napovedovalec na Radiu Trst A. Z velikim posluhom za jezik je bil Janez Beličič mentor generacijam radijcev, ki so svojo pot začeli tu. Tudi po upokojitvi bo njegova govorna zapuščina še leta odmevala po radijskih studiih, saj je njegovo znanje neprecenljivo. Po svoji poklicni poti, ki jo je posvetil tržaškemu radiu, se bo Janez Beličič na nočnem obisku sprehodil z Boštjanom Simčičem.


Stran 43 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov