Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


10.08.2022

Lado Leskovar

V nočnem programu se bomo z glasbo in predvsem gostom, ki je z njo zelo tesno povezan, selili v prva leta slovenske popevke. Šli bomo na Evrovizijo, se sprehodili po zaodrju Vesele jeseni in Melodij morja in sonca, se potopili v svet šansona, predvsem pa osvetlili življenjsko in zelo uspešno glasbeno pot enega najboljših slovenskih pevcev, lastnika opojnega baritona, ki z leti še pridobiva žametu, ki je osvajal – oprostite – še vedno osvaja mednarodne odre in tudi filmska platna. V geslih številnih križank morate vnesti dva L-ja.


08.08.2022

Suzana Kranjec

Od drastičnega hiranja, zastoja srca zaradi pomanjkanja hranil in ob le 42-ih kilogramih je danes Suzana Kranjec krasotica, iz katere življenje kipi. Neutrudna učiteljica matematike, ki svoje učence vselej pripelje do srečnega konca, dosledno spoštuje matematične operacije tudi takrat, kadar fermentira zelenjavo iz svojega vrta in peče kruh z drožmi. To je bil edini kruh, po katerem je ni bolel trebuh, ko je bila majhna. Pekla ga je babica. Ko je izvedela, da ima celiakijo, ji je diagnoza rešila življenje. Takrat je začela spoznavati širine fermentacije in brezglutenske prehrane, po vseh teh letih pa je v pripravi takšnih jedi postala kraljica. Peka brezglutenskega fermentiranega kruha je njena obsesija. Fermentiranje vsega, kar ji pride pod roke, pa je posebno doživeto sobivanje z drobnoživkami. Vsaj en del noči lahko sobivate skupaj z njenimi mislimi. Vabljeni v ta morda še nepoznani svet, ki pa se samo na daleč zdi zapleten, preveč drugačen, da bi ga okušali. A če ne bi vsaj skušali posnemati takšen način življenja tudi tisti, ki omejitev pri prehranjevanju nimamo, bi lahko zelo veliko zamudili.


07.08.2022

Miran Mohar

Nocoj malo po polnoči se nam bo v studiu Prvega pridružil vizualni umetnik Miran Mohar, ki deluje na področju slikarstva, grafičnega oblikovanja in gledališke scenografije, sicer pa je član umetniške skupine Irwin in soustanovitelj umetniškega kolektiva Neue Slovenishe Kunst, grafično-oblikovalskega studia Novi Kolektivizem ter gledališča sester Scipion Nasice. Pridružite se nam pri klepetu o njegovi umetniški poti, razburljivih in kontroverznih akcijah, s katerimi so člani NSK radi provocirali domačo in tujo javnost, o potovanjih in razstavah po vsem svetu in še marsičem. V oddajo Nočni obisk ga je povabila voditeljica Višnja Fičor.


06.08.2022

Mitja Blažič

Julijsko odločbo Ustavnega sodišča, ki je odpravila sistemsko diskriminacijo istospolnih parov in družin, je sprejel z navdušenjem, hvaležnostjo in ganjenostjo. Zadnjih 22 let je bil tudi sam v prvih vrstah prizadevanj za enakopravnost gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih ljudi. O odraščanju v rodnih Brdih, o odkrivanju podporne skupnosti LGBT v Ljubljani, o vrednotah vključevanja, o človeški edinstvenosti in tudi o poročnih željah bo spregovoril po polnoči. Mitja Blažič bo v novogoriškem studiu gost novinarke Nataše Uršič.


04.08.2022

Vinko Rizmal

Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja naš rojak Vinko Rizmal, ki je pred 55 leti odšel v Avstralijo. Z ženo Elico sta si ustvarila dom v Melbournu in poleg rednega dela opravljala še pomembno poslanstvo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Po eni bomo o izkušnjah nedavnega požara na Krasu govorili s Francijem Petkom, poveljnikom Gasilske zveze Slovenije in spoznali Muzej mineralov na Remšniku. V nadaljevanju bomo obudili spomin na 150 letnico rojstva vinogradniškega strokovnjaka Bohuslava Skalickega in dodali še kakšno zanimivost. Voditelj bo Stane Kocutar.


03.08.2022

Alenka Krč

Od četrtega leta je plesala. Ples je bil središče njenega sveta. »Show dance« in skupina Fever so obvladovali njo in njeno celo bit. Potem se je zgodilo snemanje njihovega nastopa in takrat jo je oder zasvojil še iz druge strani. Ne kot performerko, ampak kot producentko. Zdaj je Alenka Krč že dolgo poznana kot ženska, ki je povezana s svetom filma, televizijskih serij in oglasov, saj v svoji kasting agenciji za naročnike išče obraze, ki bodo statirali ali odigrali vidnejše vloge. Njeni prepoznavni dredi, ki zavzemajo tri četrtine njenega telesa, pa ne vzbujajo občutka, da je Alenka le zelo samosvoja, uporniška. Ko jo pobliže spoznaš, izveš, da je sila disciplinirana, topla in kolektivna individualistka. Z nami bo po polnoči, k poslušanju vas vabi voditeljica Vesna Topolovec.


01.08.2022

Aljaž Plankl

Vrt brez prekopavanja, zastirka, kompost, akademija vrtnarjenja, kompostno stranišče, gozdni vrt, permakultura, celostno načrtovanje posestev, celostni pogled. Vse našteto je divji nomad, strastni zemljan in permakulturni načrtovalec Aljaž Plankl. Aljaž je dolga leta živel kot »moderni hlapec«, potoval po Sloveniji in pri ljudeh oskrboval kmetije…se veliko naučil. Izkustva na mnogih posestvih, kjer je delal brezplačno, v zameno za bivanje in hrano, so ga privedla do kriterijev, kakšna kmetija bo nekoč njegova. In danes jo ima. Na domačiji visoko nad dolino živi v 200 let stari kamniti hiški. Tisto, kar ga najbolj žene, je strast, da bi v naša življenja bolj privabili divjino, saj smo naravo preveč izkrčili, si jo pokorili. »Če želimo še naprej živeti na tem planetu, moramo začeti živeti bolj z naravo, ji dati prednost, se od nje učiti, posnemati njene vzorce in jih preslikavati v svoja življenja, pa ne samo pri pridelavi hrane« pove. Da ne gre res za pračloveka se je voditeljica Vesna Topolovec prepričala, ko ji je Aljaž na vprašanje »brez česa ne bi mogel živeti« odgovoril, brez manga iz tržnice, letalski prevoz. Čeprav ga je hip pred tem opazovala, kako se masti s piškoti, ki so zrasli skoraj na drevesu, bili so kostanjevi. Aljaž bo gost v oddaji Nočni obisk, po polnoči. Vabljeni k poslušanju ali kot bi rekel Aljaž: Naj raste.


31.07.2022

Barbara Pešut

»Erotika je najlepša reč, ki nam jo je podarilo življenje. Je nepogrešljiva začimba, ki je lahko po potrebi tako šokantna kot nežna. Živim tako, da je ne izgubim – da mi je ne zmanjka, da se nikdar ne počutim tako kot pečenka, ki so jo po pomoti cukrali namesto solili. Tudi v trenutkih, ko erotični žar samo še žije, ne neham. Ne žalujem, da je minilo razkošje v travi, bogastvo v roži, ampak pišem dalje.« To je v enem izmed intervjujev izjavila vedno iskrena, brezkompromisna, odločna, odkrita pisateljica, pesnica, nekdanja plesalka in pevka, sploh čustev polna ustvarjalka Barbara Pešut, katere dela bodo polnila prvi dve uri Nočnega programa, ki ga pripravlja Lucija Grm.


30.07.2022

Danijela in Danijel Koradin

Na nočni obisk smo povabili Danijelo in Danijela Koradina, ki se že dve desetletji ukvarjata z organizacijo koncertov. To poletje imata spet veliko dela, saj so ljudje dogodke očitno zelo pogrešali. Pri izbiri izvajalcev se zanašata na svoje občutke, prisluhneta željam ljubiteljev glasbe, vedno pa iščeta tudi nove izvajalce, ki lahko glasbenim sladokuscem ponudijo kaj novega. Kaj se dogaja v ozadju pri organizaciji koncerta, se kdaj kaj tudi zalomi, s katerimi izvajalci najraje sodelujeta in kaj pripravljata za jesen, ju bo vprašal nočni voditelj Andrej Šavko, ki bo z vami do jutranjih ur nizal primorske zgodbe.


28.07.2022

Marko Pigac

Nočni obisk: Marko Pigac Gost nočnega programa bo Mariborčan Marko Pigac, fotograf, ki želi s svojimi fotografijami obogatiti zgodovino za prihodnje rodove. Pri svojem delu je unikaten, inovativen in razmišlja ter »vidi« zgodbo že v naprej. Njegove fotografije so danes stalnica številnih medijev. Z Robertom Zajškom bosta govorila tudi o blogih, pisanju, spletu, prijateljih, življenjskih načelih in modrostih, tišini, filmu Boter … Prisluhnite po polnoči.


27.07.2022

Polona Janežič

V studiu Prvega se nam bo nekaj minut čez polnoč pridružila Polona Janežič, samozaposlena glasbenica, pianistka, skladateljica in aranžerka, tudi članica Katalene in nekdanje skupine Melodrom. Polona redno s sodeluje s številnimi imeni iz našega glasbenega in gledališkega sveta, pred leti pa se ji je zgodil celo pobeg v literarne vode. Pridružite se nam bo na popotovanju po njeni avtorski glasbi. Spoznajte še eno izmed izjemnih glasbenic in ustvarjalk v našem prostoru. V oddaji Nočni obisk jo bo gostila nočna voditeljica Višnja Fičor.


25.07.2022

Ime mi je rdeča

Nočno listanje po enem izmed romanov odličnega Orphana Pamuka, ki ga nekateri uvrščajo v sam vrh njegove ustvarjalnosti, nas popelje v Turčijo16. stoletja, v skrivnostni svet tedanjega Carigrada in zamršeni svet, o katerem spregovarjajo različni pripovedovalci, ki vsak iz svojega zornega kota pletejo večplastno zgodbo romana, prežeto z vrvenjem vsakdanjega življenja. Ne le ljudje, tudi rastline, živali, predmeti odstirajo tančice sveta in v čarobnem jeziku vodijo bralca skozi zgodbo o umorjenem miniaturistu, enem od mojstrov, poklicanih, da bi iluminiral skrivno knjigo, ki jo je naročil sam sultan. Prisluhnimo njihovim glasovom in dovolimo, da nas premamijo in zapeljejo v branje cele pripovedi. Odlomke je pripravila voditeljica Nada Vodušek, urednica Aida Kurtović pa je izbrala glasbo za nočno potovanje v preteklost.


24.07.2022

Klepet z Mojco Blažej Cirej

Presneto, kaj je zdaj to: ali imamo mi poletje, ali ima poletje nas? Nadležna vročina kaže, da nas ima poletje pošteno v pesti in da nas bo še nekaj dni mučilo. Dnevi so presvetljeno žgoči, noči pa zatohle. Ampak če je družba dobra, lahko odmislimo vse to, kar nam ni všeč. In družba bo ob klepetu z Mojco Blažej Cirej osvežujoča. Če ne verjamete, preverite po polnoči na Prvem programu. Mogoče vas bo celo zamikalo, da se pridružite pogovoru. Pogum velja.


23.07.2022

Vojmir Tavčar, Borut Klabjan, Boris Kralj

Pred petdesetimi leti, 4. avgusta 1972 so člani ilegalne palestinske organizacije Črni september izpeljali teroristični napad na naprave transalpskega naftovoda. Tarča napada so bili rezervoarji surove nafte, ki se nahajajo pri Krmenki, v občini Dolina pri Trstu, kjer skladiščijo nafto, ki jo tankerji izkrcajo v Tržaškem pristanišču in je namenjena v Srednjo Evropo. Odmevna akcija, ki je razburila ne samo lokalno skupnost, ampak tudi svetovno javnost, pa se je v nadaljevanju izkazala za nekakšno predigro: Teroristi so že naslednji mesec med Olimpijado v Münchenu vdrli v olimpijsko vas in vzeli za talce športnike in trenerje izraelske reprezentance. Po 16 urah drame in neuspeli reševalni akciji so teroristi ubili 11 športnikov in trenerjev. O gorečih cisternah skladišča v Trstu, vzrokih in posledicah napada, o času in prostoru, v katerem je prišlo do drzne teroristične akcije, ki se na srečo ni sprevrgla v panevropsko ekološko in gospodarsko katastrofo, se bo v prvi uri nočnega programa RA SLO, ki ga nocoj v Kopru pripravlja voditelj Armando Šturman, pogovarjal s tržaškim novinarjem in publicistom, dolgoletnim urednikom Primorskega dnevnika Vojmirjem Tavčarjem, zgodovinarjem, doktorjem Borutom Klabjanom in doajenom koprskega novinarstva, Borisom Kraljem. Vabljeni k poslušanju …


21.07.2022

Nočni obisk: Kako visoke temperature spreminjajo življenje v mestih?

Nočni obisk: Kako visoke temperature spreminjajo življenje v mestih? V nočnem programu bomo ponudili preplet univerzalne govorice sveta - glasbe - in zanimivih tem. Ena izmed bo ponudila možnost za globlji razmislek, ponudila pa bo s strani stroke tudi prenekatero rešitev - kako se kot posamezniki in kot družba soočiti z vse bolj perečim repertoarjem poletja - ne brezskrbnimi počitnicami, pač pa z vremenskimi neprilikami, kot so poplave, sušna obdobja in vročinski valovi. Kako visoke temperature spreminjajo življenje v mestih in kaj storiti, da bo bivanje v vročih poletjih dovolj znosno za vse generacije? K poslušanju vas vabi nočna voditeljica Helena Ajdnik.


20.07.2022

Saša Jerkovič

V studiu bo energični Mariborčan, ki že več kot 20 let dela v Športnem uredništvu Televizije Slovenija. Poročal je s petih poletnih olimpijskih iger, dveh svetovnih nogometnih prvenstev, enega evropskega nogometnega prvenstva. Gost nočnega programa bo Saša Jerkovič. Voditelj pa Andrej Hofer.


18.07.2022

Gregor Ravnik

V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili Gregorja Ravnika – slovenskega tenorista, ki se dobro znajde tako v popularnih kot opernih vodah, širšemu občinstvu pa je morda najbolj znan po skladbi Še ko te ni, te imam, s katero je lani na festivalu Slovenske popevke prejel nagrado strokovne žirije. Polega tega pa Gregor ni samo pevec, ampak tudi zobozdravnik. O njegovi bleščeči pevski karieri ter o tem, kako mu uspeva tako uspešno krmariti med zdravstveno stroko in petjem, se bo z njim pogovarjala Višnja Fičor.


17.07.2022

Bernard Miklavc

Vodovnikova nagrada za dolgoletno ustvarjanje besedil v slovenski glasbi. Staretove nagrade za posebne dosežke Društva pesnikov slovenske glasbe in nagrade z različnih festivalov so samo medijsko opazni dosežki nočnega gosta, ki z izbranimi besedami in stihi bogati zakladnico slovenske domače glasbe. Po življenjski, predvsem pa glasbeni poti bomo to noč vandrali skupaj s piscem besedil Bernardom Miklavcem in voditeljico Lucijo Grm.


16.07.2022

Andrej Brglez

Naš tokratni gost bo Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti, predvsem pa že dobro polovico leta predsednik Avto-moto zveze Slovenije. Poznamo ga tudi kot avtorja in pobudnika številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtorja različnih prometno varnostnih in okoljskih publikacij, inštruktorja varne vožnje in že dve desetletji tudi kot testnega voznika osebnih vozil in motociklov. Govor bo o novih izzivih naše nacionalne avtomobilske organizacije in trajnostnih rešitvah osebne mobilnosti. Ne bomo se izognili niti ukrepu Evropske komisije o prepovedi prodaje novih avtomobilov s termičnim motorjem po letu 2035 in kako se nanj pripravljamo v Sloveniji. Na pogovor ga je povabil Branko Laginja, glasbo pa je pripravil Armando Šturman.


14.07.2022

Dejan Tašner

Stopala so naša glavna opora pri hoji in so tako eden najbolj obremenjenih delov našega telesa. V goste smo zato povabili Dejana Tašnerja, doma in v tujini priznanega strokovnjaka, diplomiranega inženirja ortotike in protetike. Se zavedamo, da kvalitetna hoja vpliva tudi na kvaliteto življenja? Z njim se bo pogovarjal Robert Zajšek.


Stran 23 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov