Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Tokrat bomo govorili o več zvrsteh njenih popevk in šansonov: o ljubezenskih, kabarejskih in realističnih. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Dva slovenska kraja, dve univerzi in mlada znanstvenica, ki prihaja na Nočni obisk. Naša gostja Vida Groznik je bila še do prejšnjega tedna razpeta med raziskovanjem in poučevanjem na Univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi v Ljubljani. »Na poti z Obale proti Ljubljani običajno poslušam kar Radio SI. Pogosto namreč poročajo o stanju na cestah – sem se že velikokrat izognila kakšnemu zastoju ravno zaradi tega,« pravi doktorica znanosti, ki povezuje odlično razumevanje umetne inteligence z znanjem iz medicine. Zdaj dela le še v Ljubljani, pot med Obalo in prestolnico pa ostaja. Še več o Vidi Groznik pa izveste v noči s sobote na nedeljo. V studio nočnega programa jo je povabil Iztok Konc.
Sandi Curk je poveljnik regijskega centra Civilne zaščite za Notranjsko, humanitarec in prostovoljec. Posredoval in sodeloval je v številnih intervencijah po naravnih ali drugih nesrečah, ki so prizadele bližnje in tudi daljne kraje ter njihove prebivalce. Njegove pomoči so bili v prvi polovici 90. let deležni begunci iz Bosne in Hercegovine in s Kosova. Pomagal je soobčanom, ko jih je leta 2014 prizadel žled, in ljudem, ki jim je voda zalila ali odnesla dom v kateri od številnih poplav. Curk pravi, da ne more stati ob strani, če vidi, da kdo trpi in je v stiski, ker mu je veter odnesel streho nad glavo, plaz zasul hišo ali ogenj uničil dom. Če lahko pomaga, to tudi stori! Na pomoč je tako priskočil tudi ukrajinskim beguncem in sirotam, za kar je mu je Evropski parlament podelil nagrado državljan Evrope 2023, ki jo bo prejel 13. oktobra. O nagradi, skrbi za sočloveka in številnih posredovanjih ob naravnih nesrečah, se bo s Sandijem Curkom pogovarjala Jasna Preskar.
Na Nočni obisk prihaja vedno zgovorna, nasmejana in polna energije, Salomé. V preteklosti je, odkar se je iz rodne Hrvaške preselila v Slovenijo, zrušila že veliko predsodkov in postavila nemalo temeljev za tiste, ki so se ali se še vedno počutijo izločeni iz družbe. Slovenski publiki je znana kot pevka, igralka, udeleženka televizijskih resničnostih oddaj, tudi slikarka. Po vlogi v zabavnem muzikalu Menopavza, se sedaj na odrske deske vrača sama v avtorskem stand up kabaretu Iznenada Salomé. O vseh novih izzivih in poti do sem se bo z gostjo pogovarjal Sandi Horvat.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili Jasmino Krajnc, ki je iz Francije, kjer je dolga leta bivala, v Slovenijo prinesla pomembno zdravstveno metodo za ženske - krepitev mišic medeničnega dna. V nadaljevanju nočnega programa pa bomo prisluhnili tudi odlični glasbi: med drugim domači zasedbi Bordo.
Stanka Hrastelj je urednica, avtorica spremnih besed, kolumnistka, mentorica kreativnega pisanja, organizatorka kulturnih prireditev ter pisateljica. Doslej je objavila tri pesniške zbirke in dva romana, za svoja literarna dela pa je prejela več nagrad. Posebej blizu so ji teme, od katerih se posamezniki ali družba morda nekoliko ograjujejo, denimo duševne bolezni, motnje hranjenja, samopoškodovanje in samomorilnost. Zakaj se loteva ravno teh tematik in kaj je tisto, kar jo privlači pri pisanju, je v Nočnem obisku zaupala Klara Evi Kukovičič.
Na nedeljskem Nočnem obisku smo gostili dramaturginjo, scenaristko in književnico, ki je največji pečat na domačem prizorišču pustila z večkrat nagrajenim filmom Prasica, slabšalni izraz za žensko, za katerega je napisala scenarij in zanj prejela vesno. Je soscenaristka filma Poletje '91, posvečenega slovenski osamosvojitvi, in celovečernega filma Poslednji heroj, ki bo v prihodnjih tednih prišel na filmska platna. Redno sodeluje z Mestnim gledališčem ljubljanskim, med študijem je prejela štiri Grossmanove nagrade za scenarije za kratke filme in enkrat Žlahtno komedijsko pero. Trenutno sodeluje tudi v izvirnem projektu društva KUD Krik in Slovenskega mladinskega gledališča, uprizoritvi njenega dramskega besedila Nezakonske matere, ki nastaja sproti. Sodeluje tudi z Radiotelevizijo Slovenija, rezultat sodelovanja pa bo dokumentarni film o spolni vzgoji. Voditeljica Eva Lipovšek je pred mikrofon povabila Izo Strehar.
Nova Gorica od nekdaj velja za mesto mladih in skupaj z mladim mestom so rasli tudi organizirana skrb za varstvo, vzgojo in prostočasne dejavnosti mladine, različne humanitarne akcije, redni programi letovanj in pomoč družinam v stiski. Vse te aktivnosti Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško neguje že 70 let. Iva Devetak s sodelavkami skrbi, da je urnik dejavnosti za otroke in mlade vedno pester. Čeprav je upokojena že vrsto let, še vedno vsak dan pride v pisarno. Iva Devetak bo v prvi uri nočnega programa, nizala zanimive utrinke in dogodke, ki so se nabrali v desetletjih novogoriške Zveze prijateljev mladine. Na nočni obisk vabi voditelj Boštjan Simčič.
Na nočni obisk smo povabili mlado raziskovalko na področju medicinske fizike, Nežo Golmajer Zima, ki je zaposlena na odseku za kompleksne snovi na Inštitutu Jožefa Stefana. Fizika ji je zlezla pod kožo že v osnovni šoli, ker z njo, kot pravi, lahko opišemo naravo, v okviru študija pa se je pokazala tudi možnost povezovanja z drugimi področji, biologijo in medicino. Aktivno sodeluje pri predajanju znanja in veselja do naravoslovja v sklopu različnih projektov, med drugim tudi pri Evropski noči raziskovalcev, o kateri bo Neža Golmajer Zima med drugim več povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
»Če se odmaknemo od rutine, je sproščeno razmišljanje eno od ključnih. Ideje ali sanje o tem so ključnega pomena za začetek miselnega razvoja in usmeritev, kaj bomo kot družba od ideje in izvedbe imeli,« pravi docent mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Iztok Kramberger. Na Nočnem obisku smo gostili vodjo skupine, ki je izdelala in v orbito poslala prva slovenska nanosasatelita Trisat in Trisat R. O pomenu popularne kulture, domišljije v raziskovalni skupini, komuniciranju z javnostmi in novimi odkritjih se je pogovarjal s Saro Zmrzlak.
Pesnik, prevajalec, dramatik in dramaturg. Lani je izšla tretja knjiga njegove poezije, ki morda je, morda pa tudi ni, zaključek pesniške trilogije »hibridnega hipnagogičnega epa« ali »avtobiografije nezavednega«. Pesmi so poskusi verbalizacije sanj z razmislekom o njihovem vplivu na prakso. Sanje razumem kot prafilme, kamor se usmerja pogled za zaprtimi vekami, in več kot to. Poleg poezije in gledališča je njegovo raziskovalno strast zbudilo tudi delo in življenje Nikole Tesle. Te dni je v njegovem prevodu in z izčrpno spremno študijo izšla knjiga Nikola Tesla, Korespondenca z J. P. Morganom & Co. Delo je prva objava tega dopisovanja v svetovnem merilu in prvi prevod gradiva v slovenski jezik. Gre za rekonstrukcijo celotne ohranjene korespondence med Nikolo Teslo in vodilnima predstavnikoma bankirske dinastije in komercialne banke J. P. Morgan & Co. Korespondenca omogoča edinstven vpogled v eno izmed večjih tragedij 20. stoletja, ki zrcali brutalni vzpon neoliberalnega kapitalizma. Analizo tega ozadja in odgovor na ključno vprašanje, zakaj je Morgan svojo podporo Teslovem projektu, s katerim je želel preobraziti energetsko-družbeni ustroj človeštva, prekinil, najdemo v izčrpni spremni študiji, ki osvetljuje tudi nekatera nova dognanja, povezana s podzemno konstrukcijo in zasnovo stolpa Wardenclyffe. V nočnem pogovoru se obeta živ in živahen preplet umetnosti, znanosti in zgodovine. Tibor Hrs Pandur je gost voditeljice Nade Voduškove.
Gostja tokratnega nočnega programa bo mlada, perspektivna igralka, diplomantka Gledališkega inštituta Borisa Šukina pri Teatru Vahtangova v Moskvi. Kaj jo je vodilo tja, zakaj, kaj načrtuje zdaj ob vrnitvi v rodno Slovenijo, o materinstvu in večnacionalnem partnerstvu, o njenih dozdajšnjih predstavah in projektih, v katerih je sodelovala, o pred kratkim ustanovljenem Društvu Slovensko narodno gledališče Kranj, v katerem ima kar pomembno vlogo – a ne le kot igralka - bo v nočnem klepetu z Lucijo razkrivala Uršula Vratuša Globočnik.
Dnevi so vse hladnejši, noči vse daljše. Ko mine par naslednjih oblačnih dni, bomo imeli še do 5. oktobra sončno indijansko poletje, tako vsaj kaže dolgoročna napoved. Počasi se bodo vrnile hišice s kostanjem in tanjši plašči. Letni časi se spreminjajo, nočni program pa ostala bolj ali manj enak. Malo se hecamo, klepetamo, potarnamo … predvsem pa smo si za družbo. V noči s sobote na nedeljo vas Mojca Blažej Cirej spet vabi k telefonu ali vsaj k poslušanju.
Na nočni obisk prihaja Aleš Jelinčič, ki starim predmetom vdihuje življenje ali pa skrbi, da ne propadajo naprej. Svoj hobi je spremenil v poklic in postal konzervator v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. V njegovi delavnici se je med drugim znašel znameniti nemški šifrirni stroj enigma, ki so ga pred desetletji našli pod morsko gladino ob obali Istre in je sedaj na ogled v pivškem Parku vojaške zgodovine. Njegova strast so stara italijanska kolesa, je med drugim povedal v pogovoru z Matejo Rolih Maglica.
Na nočni obisk pride zdravnik, ki je javnosti znan kot dolgoleten športni komentator na Televiziji Slovenija, predvsem za hokej, atletiko, smučarske skoke in nogomet. Poznamo ga tudi po zabavnih izjavah, ki jih je izrekel med komentiranjem športnih dogodkov. Otroštvo je preživel v Ljubljani, šolske počitnice pa pri starih starših v Šmartnem pri Litiji. Postal je »Šmarčan« in na svoje korenine je še danes zelo ponosen. Pri desetih letih je začel zbirati in zapisovati športne statistične podatke, najprej v zvezkih, potem v digitalni obliki. Ima jih več sto, ki jih uporablja tudi Mednarodni olimpijski komite na področjih atletike in drsalnih športov. Po končani srednji šoli je šolanje nadaljeval na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Študij medicine je končal leta 1982 in se zaposlil na Službi nujne medicinske pomoči v urgentnem bloku Kliničnega centra v Ljubljani. Leta 2007 je bil sprejet v Slovenski hokejski hram slavnih. Napisal je tudi nekaj knjig s športno vsebino. Bil je tudi klubski zdravnik NK Olimpija. Gost nočnega programa na Prvem, malo po polnoči, bo Andrej Stare, dr. med., s katerim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
V nočnem programu se bomo spomnili velikih nogometnih imen, ki jih je pred dnevi na dobrodelni tekmi gostil stadion v Stožicah. Preverili smo, kako je bilo spet videti stare soigralce, nekdaj nogometne nasprotnike in kakšno sporočilo so želeli vsem predati s svojo prisotnostjo. K poslušanju vabi voditeljica Helena Ajdnik.
Najbrž ni človeka, ki se v svojem odraslem življenju ne bi kdaj spomnil na pravljico, ki se ga je v otroštvu še posebej močno dotaknila. Pravljice nas radostijo, tolažijo, učijo, bogatijo našo domišljijo. Ne le otroško. Tudi odrasli, ki se z otrokom in knjigo v naročju potopi v njihov svet, uživa v vseh blagodatih pravljičnih besed in podob. Z njimi lahko vse življenje potujemo po domišljijskih svetovih. Ob glasnem branju, pripovedovanju in poslušanju se tkejo pristne človeške vezi. Odstira se življenje in razumevanje sveta. Slovenci imamo bogato zbirko pravljic in pripovedk, od ljudskih do avtorskih. In mnoge izmed njih že sedemdeset let izhajajo v zbirki Čebelica, namenjeni najmlajšim. Njena prva urednica je bila Kristina Brenkova, ki je zbirki dala tudi ime. O dolgoživosti Čebelice, o njenih številnih čudovito ilustriranih zgodbah in pomenu pravljic, branja in pripovedovanja se s sedanjo urednico zbirke Ireno Matko Lukan pogovarja Nada Voduškova.
V Nočem obisku bo z nami gospa, ki jo poznamo zaradi blagovne znamke Štefkine dobrote. Priljubljena kuharica je svojim sledilcem šest let nazaj zlezla pod kožo z objavo recepta potratne potice, ki je še zdaj na samem vrhu pri iskanju spletnih receptov zanjo. Po nekaj minutah kramljanja z njo hitro spoznate, da je Štefka, ki dobrote zelo rada ustvarja, tudi sama ena velika dobrota. V ljudeh vidi samo dobro, čeprav ve, da niso zmeraj taki. Ob raznoliki poklicni poti ji srce najbolj prevzema delo z ljudmi s posebnimi potrebami. Ti ji dajejo zagon, zaradi njih na življenje gleda povsem drugače, opominjajo jo, kako še bolj hvaležna naj bo za vse. Najraje peče piškote, jé jih pa ne rada, razen tistih »na metre«, z njimi obdari vse, ki ji kaj pomenijo, tudi poštarja. Izdala je že dve kuharski knjižici receptov, prva je bila razprodana v hipu, tretja je že pripravljena na izid, nastaja že četrta. Ker Štefka Kop vse življenje vstaja ob tretji uri zjutraj in je prva, ki svoje sledilce pozdravi z jutranjo kavo, ji bo noč na radiu lahka. Poslušalcem bo z veseljem delila nasvete pri pripravi različnih jedi. Z njo se bo pogovarjala Vesna Topolovec.
Na Nočni obisk je tokrat prišla pevka, ki se slovenski javnosti predstavlja pod umetniškim imenom Parvani Violet. Sicer Veronika Steiner na svoji barki pluje med valovi novinarstva in glasbe. Športna novinarka si življenja brez glasbe namreč ne more predstavljati. Nazadnje se je občinstvu predstavila pred natanko tednom dni na letošnji Popevki, kjer je opozorila nase tako s skladbo kot s svojim nastopom. Svojo glasbeno pot je sicer začela v šovu Slovenija ima talent, prve korake z avtorsko glasbo pa storila leta 2020, ko je zmagala na takratnem izboru Ema Freš in si s tem prislužila nastop na EMI. Kje se konča Veronika in začne Parvani ter obratno, kje črpa navdih za skladbe, ki jih piše sama, in kaj je njen glavni cilj, ki ga zasleduje v življenju? O vsem tem sta se v Nočnem obisku pogovarjala z Renejem Markičem.
V prvi uri nočnega programa gostimo Jana Baruco, ki je na slovenski glasbeni sceni že več kot dve desetletji prisoten kot producent, aranžer, avtor in glasbenik. Ustvarjanja glasbe si ne predstavlja brez povezovanj, Do zdaj je sodeloval že z mnogimi glasbeniki, kot so skupina Gedore, Canto Libero, Pudding Fields, Gregor Ravnik, Žavbi Brothers, Lea Sirk, Moya, Rudi Bučar, Faraoni, Platana, Klapa Semikantà, Luka Sešek, Žiga Jelar, Slavko Ivančić in Lara Baruca. Na pogovor, v katerem se bo vse vrtelo okoli glasbe, ga je povabila Anita Urbančič.
Neveljaven email naslov