Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
So motoristi zares k pretirani hitrosti nagnjeni samomorilci, ki praviloma ne dočakajo visoke starosti? Je motor še zmerom statusni simbol tistih, ki si ne želijo vsakdanjega življenja? Koliko je na naših cestah motoristk? Zakaj se motoristi pozdravljajo, vozniki avtomobilov pa ne? Veliko vprašanj ob črnem začetku letošnje motoristične sezone je v nočnem programu predsedniku Moto Road Racing Kluba Medvode Branetu Vasletu in članu kluba Franciju Vrezku zastavil voditelj Jure K. Čokl.
So motoristi zares k pretirani hitrosti nagnjeni samomorilci, ki praviloma ne dočakajo visoke starosti? Je motor še zmerom statusni simbol tistih, ki si ne želijo vsakdanjega življenja? Koliko je na naših cestah motoristk? Zakaj se motoristi pozdravljajo, vozniki avtomobilov pa ne? Veliko vprašanj ob črnem začetku letošnje motoristične sezone je v nočnem programu predsedniku Moto Road Racing Kluba Medvode Branetu Vasletu in članu kluba Franciju Vrezku zastavil voditelj Jure K. Čokl.
Motoristi so posebni ljudje. Ne toliko zaradi svojega hobija ali v nekaterih primerih kar načina življenja, ampak bolj zaradi njihovega odnosa do življenja. Dobro se zavedajo nevarnosti, ki preži nanje bolj kot na druge udeležence v prometu, vendar pa nikoli ne bi mogli zaradi tega nehati z ježo na jeklenih konjih. Predstavlja jim užitek, svobodo, način sprostitve in še kaj. Vsak najde v taki vožnji nekaj svojega, prvinskega in osebnega. Sploh ni važno, ali gre za cestni motor, ki od 0 do 100 km/h pospeši v nekaj sekundah ali počasnejši chopper, ki nudi povsem drugačne užitke. Ni pomembno, povesta motorista, pod čeladami smo vsi prijatelji.
Morda je prav to razlog, da se motoristi na cesti pozdravljajo. Gosta predvidevata, da ta pozdrav izhaja še iz časov, ko so bili motoristi redkost in so se pozdravljali iz preprostega veselja, da je na cesti še kdo, ki razmišlja ali čuti podobno. Navada je ostala in pozdravljajo jih celo policisti na motorjih. Razumljivo, saj so večinoma motoristi tudi sami, torej tudi takrat, ko ne nosijo uniform.
Brane je predsednik kluba Moto Road Racing Klub Medvode, Franci pa je član – pripravnik. Oba pripadnost klubu jemljeta kot neke vrste doprinos k širjenju motoristične kulture in varnosti na cestah pri nas in po svetu. Kot vsak klub ima tudi ta pravila in obeležja, po katerih so prepoznavni. MRRC Medvode ni velik klub, saj težijo predvsem h kvaliteti in v svoje vrste ne sprejmejo vsakogar. Kakšne naloge ima Franci kot pripravnik, nista želela deliti s poslušalci, saj gre za interna pravila kluba, ki zadevajo zgolj člane. V smehu pa je Brane dodal, da marsičesa Franci še ne ve in zato ne bi bilo prav, da bi mu ob tej priložnosti zaupal prav vse.
Ocenjujeta, da je približno polovica slovenskih voznikov do motoristov tolerantna in jih ne obravnava nič drugače kot ostale udeležence v prometu. Žal pa nekateri še vedno ne pazijo dovolj nanje ali jih celo namerno ovirajo, kar je lahko celo smrtno nevarno. Brane je v svoji karieri sicer doživel dve prometni nesreči. V obeh primerih ni bil kriv, posledice pa je v enem primeru čutil kar leto in pol. Upata, da se bo izboljšalo tudi stanje naših cest, saj so ponekod povsem neprimerne ali celo nevarne. Posebaj sta opozorila na previdnost ob začetku motoristične sezone in na nujnost ureditve dirkaške proge pri nas. Ta bi zanesljivo doprinesla k večji varnosti na naših cestah, saj bi na njej lahko vsi ljubitelji motorjev preizkušali svoje znanje in zmogljivosti motorjev v relativno varnem okolju.
Pogovor sta zaključila v svojem slogu – s pozdravom vsem motoristom in v prepričanju, da sta sožitje in strpnost do vseh udeležencev v prometu nujna. Ter z mislijo, da je lepo čutiti veter v laseh, nasmeh in kakšno mušico v zobeh!
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
So motoristi zares k pretirani hitrosti nagnjeni samomorilci, ki praviloma ne dočakajo visoke starosti? Je motor še zmerom statusni simbol tistih, ki si ne želijo vsakdanjega življenja? Koliko je na naših cestah motoristk? Zakaj se motoristi pozdravljajo, vozniki avtomobilov pa ne? Veliko vprašanj ob črnem začetku letošnje motoristične sezone je v nočnem programu predsedniku Moto Road Racing Kluba Medvode Branetu Vasletu in članu kluba Franciju Vrezku zastavil voditelj Jure K. Čokl.
So motoristi zares k pretirani hitrosti nagnjeni samomorilci, ki praviloma ne dočakajo visoke starosti? Je motor še zmerom statusni simbol tistih, ki si ne želijo vsakdanjega življenja? Koliko je na naših cestah motoristk? Zakaj se motoristi pozdravljajo, vozniki avtomobilov pa ne? Veliko vprašanj ob črnem začetku letošnje motoristične sezone je v nočnem programu predsedniku Moto Road Racing Kluba Medvode Branetu Vasletu in članu kluba Franciju Vrezku zastavil voditelj Jure K. Čokl.
Motoristi so posebni ljudje. Ne toliko zaradi svojega hobija ali v nekaterih primerih kar načina življenja, ampak bolj zaradi njihovega odnosa do življenja. Dobro se zavedajo nevarnosti, ki preži nanje bolj kot na druge udeležence v prometu, vendar pa nikoli ne bi mogli zaradi tega nehati z ježo na jeklenih konjih. Predstavlja jim užitek, svobodo, način sprostitve in še kaj. Vsak najde v taki vožnji nekaj svojega, prvinskega in osebnega. Sploh ni važno, ali gre za cestni motor, ki od 0 do 100 km/h pospeši v nekaj sekundah ali počasnejši chopper, ki nudi povsem drugačne užitke. Ni pomembno, povesta motorista, pod čeladami smo vsi prijatelji.
Morda je prav to razlog, da se motoristi na cesti pozdravljajo. Gosta predvidevata, da ta pozdrav izhaja še iz časov, ko so bili motoristi redkost in so se pozdravljali iz preprostega veselja, da je na cesti še kdo, ki razmišlja ali čuti podobno. Navada je ostala in pozdravljajo jih celo policisti na motorjih. Razumljivo, saj so večinoma motoristi tudi sami, torej tudi takrat, ko ne nosijo uniform.
Brane je predsednik kluba Moto Road Racing Klub Medvode, Franci pa je član – pripravnik. Oba pripadnost klubu jemljeta kot neke vrste doprinos k širjenju motoristične kulture in varnosti na cestah pri nas in po svetu. Kot vsak klub ima tudi ta pravila in obeležja, po katerih so prepoznavni. MRRC Medvode ni velik klub, saj težijo predvsem h kvaliteti in v svoje vrste ne sprejmejo vsakogar. Kakšne naloge ima Franci kot pripravnik, nista želela deliti s poslušalci, saj gre za interna pravila kluba, ki zadevajo zgolj člane. V smehu pa je Brane dodal, da marsičesa Franci še ne ve in zato ne bi bilo prav, da bi mu ob tej priložnosti zaupal prav vse.
Ocenjujeta, da je približno polovica slovenskih voznikov do motoristov tolerantna in jih ne obravnava nič drugače kot ostale udeležence v prometu. Žal pa nekateri še vedno ne pazijo dovolj nanje ali jih celo namerno ovirajo, kar je lahko celo smrtno nevarno. Brane je v svoji karieri sicer doživel dve prometni nesreči. V obeh primerih ni bil kriv, posledice pa je v enem primeru čutil kar leto in pol. Upata, da se bo izboljšalo tudi stanje naših cest, saj so ponekod povsem neprimerne ali celo nevarne. Posebaj sta opozorila na previdnost ob začetku motoristične sezone in na nujnost ureditve dirkaške proge pri nas. Ta bi zanesljivo doprinesla k večji varnosti na naših cestah, saj bi na njej lahko vsi ljubitelji motorjev preizkušali svoje znanje in zmogljivosti motorjev v relativno varnem okolju.
Pogovor sta zaključila v svojem slogu – s pozdravom vsem motoristom in v prepričanju, da sta sožitje in strpnost do vseh udeležencev v prometu nujna. Ter z mislijo, da je lepo čutiti veter v laseh, nasmeh in kakšno mušico v zobeh!
Na nočni obisk prihaja filozof in teolog Andrej Gnezda, eden poglavitnih členov nevladnega nasprotovanja razvpitim prostotrgovinskim sporazumom med Evropsko unijo, ZDA in Kanado. Vodja projektov pri nevladni okoljski organizaciji Umanotera velja za najbolj dejavnega člana, po svoje pa je tudi glavni obraz Koalicije proti tajnim sporazumom. Kljub zaskrbljenosti in strahovom, ki jih sporazumi od tedaj porajajo v javnosti, pa o kaki mrzlični dejavnosti slovenske politične elite v zvezi z njimi dandanes ne moremo govoriti. Zakaj je tako in kakšna pogajanja o prihodnosti prebivalcev dobršnega dela sveta se izvajajo za tesno zaprtimi vrati, nam bo gost razkril nekaj minut po polnoči v pogovoru z Markom Rozmanom.
Da si priljubljen otroški in mladinski pisatelj, moraš imeti neusahljivo domišljijo in mladostno razigranost ter ljubezen in razumevanje otrok. Primož Suhadolčan ima to in še več. Njegova dela so zelo priljubljena, že leta v vrhu najbolj branih knjig, Primož pa tudi dobrodošel gost šol in knjižnic. Kako mu to uspeva, ga bo voditeljica Darja Groznik vprašala po polnoči v nedeljo.
Na nočni obisk prihajajo primorski alpinisti Dejan Koren, Boštjan Mikuž in Rok Kurinčič, ki so skupaj s še dvema alpinistoma iz Akademskega alpinističnega odseka, novembra odpotovali na odpravo v Patagonijo. Njihov cilj je bila še nepreplezana vzhodna stena Cerra San Lorenza, ki je bila na spisku želja že marsikatere odprave pred njimi. Naveza Koren, Mikuž in Kurinčič je preplezala novo smer v vzhodni steni in sicer v vpadnici glavnega vrha. Istega dne pa je podoben podvig uspel tudi drugi navezi, tako da ima zdaj vzhodna stena Cerra San Lorenza kar dve prvi novi smeri, obe slovenski. Še sveže vtise z odprave, vrnili so se namreč prve dni decembra, bodo primorski člani odprave zaupali voditeljici Karin Zorn.
Eva Mrhar, ustanoviteljica, urednica in novinarka, bo naša tokratna nočna gostja. Zase pravi, da je preveč intelektualka, da bi zdržala med umetniki, in prevelika oboževalka plesa, da bi zdržala v običajni redakciji. Z nogama trdno na tleh, z glavo včasih tudi visoko med oblaki. Ena največjih sladkosnedk na svetu, ljubiteljica glasbe in potovanj ter vsega urbanega in družabnega. Tista, ki mora vedno vse izvedeti prva in ki pozna marsikatero skrivnost domačega in tujega plesnega dogajanja. Pridružite se tudi vi pogovoru z Evo Mrhar, ki jo je na nočni obisk povabila voditeljica Tadeja Bizilj.
Tokrat smo na nočni pogovor povabili Ano T., ki je v minulih mesecih v Nablusu, enem največjih mest na okupiranem Zahodnem bregu, kot prostovoljka delovala v okviru nevladne organizacije Project Hope Palestine. Ta nevladna multietnična humanitarna organizacija je pripravlja ustvarjalne delavnice, tečaje tujih jezikov in številne športne aktivnosti. Ana je mlada dekleta poučevala angleščino in francoščino. O izjemno krutem življenju Palestincev na okupiranem Zahodnem bregu, o razmerah, ki vladajo tam in o katerih ne izvemo skoraj nič, o svojih vtisih, dogodivščinah in izkušnjah, ki si jih je pridobila v času prostovoljstva bo spregovorila po polnoči. Nočni gostitelj bo Teodor Bostič.
V kolumni je zapisala: "Shiran ni, nasprotno, malo mora shujšat. Na videz je zdrav in če ga ne izda srce ali kaj drugega, bi lahko živel še nekaj let. Je pa prestrašen na smrt. Najbrž se še nikoli ni peljal z avtom, zagotovo pa ni nikoli bil v zavetišču in med neznanimi ljudmi. Strah ga je. Ne ve, da je zavetišče zdaj njegov dom in ne morem mu razložiti, kaj se mu je zgodilo danes." Gostja nocojšnjega Nočnega obiska bo Polona Samec, vodja Zavetišča za zapuščene živali v Horjulu. O njenem delu in skrbi za zapuščene živali, o veselih pa tudi o žalostnih mačjih in pasjih usodah se bo po polnoči z njo pogovarjal Iztok Konc.
Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!
Stavek, s katerim bi hoteli zaobjeti njegovo umetniško ustvarjanje, bi bil zelo obsežen. Od mojstra uličnega gledališča do mojstra pesniškega in živega jezika do ustanovitelja zaničniške verske skupnosti. In veliko vmes. Eno njegovih zadnjih del je romantična drama o Antonu Tomažu Linhartu in ključnih akterjih za ohranitev slovenskega jezika, z naslovom ATL 220. Tako zabavno poučna, da bi morala postati del šolskega kurikuluma. Pa Rozine pesmi tudi, če smo že pri tem. Vabljeni, da prisluhnite Rozi, v nedeljo malo čez polnoč. Z njim se bo pomenkovala Nada Vodušek.
Eva Branc in Rok Soczka Mandac sta del ekipe portala Muzikobala. Ona je novinarka, on glasbenik, Muzikobala.com pa glasbeno interaktivno spletno mesto, ki so jo ljubitelji glasbe slovenskega Primorja ustvarili pred dobrima dvema letoma, da bi z njo obogatili arhiv bogate glasbene zapuščine tega prostora, hkrati pa obveščali tudi o dogajanju v današnjem času. Kako jima gre, kako ocenjujeta trenutno stanje slovenske oziroma obalne glasbene scene, zakaj sta se odločila za prostovoljno udejstvovanje v tem projektu in še kaj, povesta voditeljici Aniti Urbančič.
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
V nočni program je voditelj Zoran Turk tokrat povabil Darjo Gajšek in Blaža Švaba – gostitelja javne prireditve, glasbenega spektakla, ki ga bodo prvič posneli v Mariboru v sodelovanju z RTV Slovenija. Mimogrede – mariborska dvorana Tabor je za petkov »Silvestrski pozdrav« razprodana. Nastopili bodo najbolj priljubljeni glasbeniki in več kot 200 gostov. Več o dogodku po polnoči.
Zdravnica in psihoterapevtka je prva slovenska terapevtka logosinteze. Gre za smer v psihoterapiji, ki se posveča iskanju vzrokov težav v našem življenju. “Morda se sliši to samoumevno, toda presenetljivo veliko terapij se pravzaprav posveča posledicam, jih kategorizira ter uči posameznika, kako naj z njimi živi,” pojasni, zakaj jo je prav ta smer med mnogimi tako pritegnila. Skupaj z nočno gostjo se bomo – vsaj okvirno – učili sproščati svoje “zamrznjene strukture” in morda tudi tako v ta nori mesec vstopili nekoliko drugače, predvsem pa prihajajoče novo leto morda lahko začeli nekoliko drugačni. Tino Bončina bo nekaj po polnoči na Prvem programu Radia Slovenija gostila Tina Kralj.
Violinist, skladatelj in aranžer, ki z enakim užitkom gode in komponira klasično, etno, pop ali filmsko muziko. Z enakim žarom se predaja nastopom z Magnificom, uličnim glasbenim sprehodom z godbaši Simboličnega orkestra, ali izvajanju klasičnega violinskega dela. Predalčkanje po glasbenih zvrsteh mu ni ljubo, tudi koncept visoke umetnosti mu je tuj. Najbolj vznemirljive stvari se dogajajo na stičiščih, kjer se srečujejo ustvarjalni ritmi in temperamenti. V ponedeljek malo po polnoči se bo z Matijo Krečičem pogovarjala Nada Vodušek. Prisluhnite jima!
Prva adventna nedelja napoveduje praznične dni, ki jih mnogi preživljamo v toplem, domačem družinskem okolju. Kako praznike preživljajo ljudje, ki doma ali družine nimajo? To noč bomo pozornost namenili ljudem, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli na cesti. Natančnega števila brezdomcev ne poznamo, po ocenah strokovnjakov, je na cesti od 1000 do 1700 ljudi. Vse več je prikritih brezdomcev, ne le moških srednjih let, čedalje več je tudi žensk. V nočnem programu boste tako lahko spoznali zgodbo brezdomca, ki je s pomočjo Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, danes zaposlen. Ana Nuša Zavašnik, strokovna sodelavka društva, pa nam bo predstavila aktivnosti, ki jih izvajajo na tem področju. O domu z brezdomci, v prvih urah zadnje novembrske nedelje.
Mineva 30 let od izida albuma zasedbe Deseti brat z naslovom Madona dej mi danes. Iztok Novak Easy je pred mikrofon povabil tekstopisca in pevca Draga Misleja, ter ostale člane zasedbe, ki jih je slednji poimenoval kar »druga liga« obalnih glasbenikov. Prisluhnite pogovoru po polnoči.
V Nočnem obisku boste spoznali dvoročnega robota YuMi, ki predstavlja izjemno novost na področju robotike in zadnjo pridobitev Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Gre za kompakten robotski sistem, ki je po velikosti enak človeku in je tudi ustvarjen za interakcijo in skupno delo s človekom. Zato se nam bodo z omenjene fakultete pridružili profesor doktor Matjaž Mihalj ter študenta Jožica Piškur in Gašper Simončič. Z njimi ne bomo govorili le o robotu Yumi, ampak bomo predstavili tudi vse izzive in priložnosti, ki jih človeštvu lahko prinese robotizacija, naj bo to v medicini, industriji ali v naših domovih.
V tokratnem nočnem programu bomo predstavili jesenski program Start up Maribor, ki ga aktivno podpira Mestna občina Maribor in izvaja Tovarna podjemov. Cilj projekta je izvedba kakovostnega in celovitega ter učinkovitega podjetniškega programa, ki bo prispeval k ustanovitvi novih inovativnih podjetij, oblikovanju novih delovnih mest ter obstoječim podjetjem omogočil nov zagon. Podrobneje o tem v prvi uri nočnega programa, ko bosta naša gosta Jure Verhovnik iz Tovarne podjemov in Aljoša Huber, mentor v omenjenem programu.
Tokrat se bomo v prvi uri noči pogovarjali z mlado oblikovalko tekstilij in oblačil Minko Rozman. Je ena redkih, ki s svojimi idejami oblikuje moške kolekcije in žensko spodnje perilo. Mlada kreatorka s svojimi idejami orje ledino tudi pri oblačilih za ples ob drogu. Z voditeljico Ano Skrt se bosta pogovarjali o tem, kakšna je pot mladega modnega kreatorja po diplomi, v katerih ustanovah in dejavnostih slednji iščejo priložnosti za zaslužek ter kako odprti smo Slovenci do posebnih kosov oblačil. Pogovoru prisluhnite kmalu po polnoči.
V prvih urah novega delovnega tedna vas vabimo na križarjenje. Ne bomo sicer odkrivali eksotičnih destinacij, nam bo pa nočna gostja Sonja Krese povedala čisto vse o delu na turistični ladji. Slišali boste, kako je sploh mogoče dobiti tako službo, kaj vse je treba urediti pred odhodom, katera dela so najbolj cenjena. Sonja, ki je na različnih turističnih ladjah delala kar štiri leta, nam bo zaupala še, kako je mogoče zdržati večdnevni tudi po 16-urni delovnik, koliko časa ostane za oglede krajev, v katerih se ustavijo križarke, ter kako je na ladjah poskrbljeno za uslužbence. Sonjo Krese je na nočni obisk povabila Andreja Gradišar.
Kegljanje je šport, ki pri nas ni ravno najbolj medijsko odmeven, a ima kljub temu bogato tradicijo. Njegovo uspešnost poleg številnih posamičnih in ekipnih medalj s svetovnih prvenstev potrjuje tudi 76 kegljaških klubov v Sloveniji, v katere je včlanjenih več kot 3000 kegljačev. V nedeljskem nočnem obisku bosta predsednik kegljaške zveze Slovenije Milan Kurelič in selektor članske reprezentance Lado Gobec voditelju Juretu Čepinu podrobneje razložila pravila kegljanja, ocenila, kako priljubljen je ta šport med mladimi in pojasnila, katere so razlike med kegljanjem in bowlingom.
Neveljaven email naslov