Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Naš gost bo radijski kolega ing. Tomaž Šorli, ki se je po skoraj desetletju življenja v Bruslju z družino vrnil v Maribor. S kakšnim namenom ga je pot popeljala v belgijsko in evropsko prestolnico, kako je doživljal evrobirokracijo in kateri dogodki so zaznamovali to, bruseljsko obdobje, bo pripovedoval po polnoči. Voditelj bo Teodor Bostič.
Doktorica Saša Babič. Raziskovalka, folkloristka, lingvistična antropologinja. Avtorica knjige Beseda ni konj, ki išče in razlaga izvor, strukturo in klasificira folklorne obrazce. 300 kosmatih medvedov, to se sliši zapleteno kot pajkova rit, zato bomo takoj po polnoči potili križev pot in se spraševali, ali čarobni obrazci zares odganjajo tatove, nevihte in demone. Ali beseda res ni konj, je z gostjo ugotavljal voditelj Jure K. Čokl.
Arhitekt, ki verjame v holistično znanje, v združevanje starodavnih modosti in sodobnih dognanj. Zanj arhitektura ni le materialni objekt, je izkušnja, ki traja in jo doživljamo na mentalni, senzorični in fizični ravni. Forma sledi izkušnji, je načelo arhitekture, ki jo ustvarja Superform, biro, ki sta ga leta 2001 ustanovila z Marjanom Poboljšajem. Arhitektura je le eno do njegovih ustvarjalnih polj. V pogovor bodo vstopale tudi fotografija, glasba, astronomija, znanost, metafizika. Antona Žižka je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Alja Turnšek poučuje jogo in se ukvarja s terapevtskimi masažami in manualno terapijo. Raziskovanje gibanja jo je že od mladega zaznamovalo in jo potegnilo v preučevanje človeškega telesa in zdravega življenjskega sloga. V zadnjih letih se ukvarja tudi z duhovnostjo, saj meni, da je predvsem to tisto, kar manjka današnji kulturi. Njej najljubši citat in življenjsko vodilo prihaja od Mahatme Gandhija: Bodi sprememba, ki si jo želiš videti v svetu. Z Aljo Turnšek se bo na začetku nedeljske noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Anica Gorjanc Vitez je specialistka psihiatrije in psihoterapevtka. Obvlada kognitivno-vedenjsko terapijo, ki uči, kako se znebimo misli, ki nas v življenju ovirajo. Na njen “kavč” lahko sedete v Sežani, Postojni ali Idriji. Je tudi pisateljica: v svojih slikanicah za otroke se ne boji tem, kot sta alkoholizem in hiperaktivnost. Kako v natrpanem vsakdanu (o)hranimo duševno zdravje? Kako napravimo dobro limonado, kadar nam življenje nudi le kisle limone? Kako v sebi dobimo moč in pogum? Na ta in mnoga druga vprašanja v pogovoru z Ivano Zajc.
Okus, aroma, izgled in okrasitev štejejo pri pripravi najboljšega koktajla. Pomembni pa sta tudi njegova zgodba in ime. Večna ljubezen je koktajl s katerim je drugo leto zapored, najboljši barman v Sloveniji postal Tomaž Fartek. Na nočni obisk ga je povabila Enisa Brizani.
Na nočni obisk prihaja prim. mag. Mihael Zajec, specialist kirurgije. Z vedno novimi znanji, ljubeznijo do dela in v želji pomagati je delal v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. V tem mestu si je ustvaril družino in zgradil dom. Delal je tudi v sklopu Slovenske vojske v Mirovni misiji SFOR v Sarajevu in bil zdravnik, gorski reševalec letalec. V prostem času rad hodi v hribe, smuča, kolesari, obiskuje gledališče in raziskuje nove dežele. Prisluhnite malo po polnoči, ko ga bo gostil Robert Zajšek.
Poklicni in prostovoljni gasilec, ki je desetkrat postal državni prvak v kickboxu, večkratni zmagovalec evropskih in svetovnih pokalov. Človek, ki ob tem najde čas še za delo trenerja, pobudnik številnih dobrodelnih akcij, predvsem pa mož in oče. Marjan Bolhar, takoj po polnoči, tokrat brez rokavic in z mikrofonom med njim in voditeljem Juretom K. Čoklom.
Nocoj se bomo pred poletno soparo zatekli v zeleno oazo na južnem obronku Ljubljane. Po polnoči bomo pobegnili mestnemu vrvežu in osvežujoči hlad poiskali med meglicami na Ljubljanskem barju; skrivali in izgubljali se bomo med mejicami, travniki, steljniki, njivami. Kdor pozna njihove skrivnosti ve, da so pred osuševanjem močvirske ravnice obletavali žerjavi in gosi, v času koliščarjev pa celo pelikani. Danes barjansko naravno in kulturno dediščino varujejo domači in mednarodni predpisi in trdna volja po ohranitvi tega edinstvenega življenjskega prostora. Zgodbe z Ljubljanskega barja bosta v noči z nedelje na ponedeljek z nami delila Maša Bratina in Dejan Veranič iz tamkajšnjega Krajinskega parka.
Matej Rančigaj je človek zgodb. Na nočnem obisku nas je odpeljal po delčku tistih, ki so se spisale na popotovanjih po Afriki in Braziliji, od koder je prišel na tokratni obisk v Slovenijo. Raje kot velike popotniške nahrbtnike ima minimalno prtljago. Prve rolerje si je kupil pred dvajsetimi leti na Manhattnu. Povsod pa ga spremlja – glasba. Kot pravi povezuje in krajša razdalje med ljudmi. Še posebno rad jo deli z otroki. Tudi z nami jo je, čisto spontano, ob nočnem obisku v radijskem studiju. Pravi, da se nima za motorista, da je s svojo Yamaho, ki ga je spremljala na tisočih kilometrih po Afriki, vedno ravnal lepo in da ljudje ponavadi ne morejo verjeti, ko jim reče, da na prvih 40.000 km prevoženih poti ni imel “nobenega gumi defekta”. Pot se je začela v Keniji, potem pa proti jugu. Motor, s kranjskimi registrskimi tablicami, je priletel iz Slovenije.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Turno kolesarstvo je v zadnjih nekaj letih v Sloveniji doživelo pravi razcvet. Še posebej z odprtjem 1800 km dolge krožne Slovenske turnokolesarske poti in izvajanjem usposabljanj, na katerih udeleženci pridobijo kolesarske veščine, znanja o varovanju naravnega okolja in o nevarnostih gibanja v njem. S tem so se zmanjšala tudi trenja med obiskovalci planinskih poti, ki naravo obiščejo peš, in tistimi, ki jo obiščejo na kolesu. A kljub vsemu se stanje da še izboljšati. Na nočnem obisku se nam bo pridružil novi predsednik Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije Atila Armentano, s katerim bomo govorili o razvoju tega športa pri nas ter s kakšnimi akcijami in izobraževanji ga komisija skuša narediti še privlačnejšega za širše množice.
»Dom Danice Vogrinec Maribor je dom, kjer vas spoštujemo, kjer boste spet doma«, so zapisali na spletni strani doma. Z različnimi aktivnostmi dokazujejo, da je starost lahko zelo lepa in ustvarjalna, in marsikdo od stanovalcev šele v jeseni življenja najde svojo sorodno dušo. Po polnoči se nam bo v studiu pridružil direktor doma Marko Slavič in nekaj stanovalcev ter predstavili življenje v okolju, ki spoštuje njihovo modrost in iskrivost. V naslednjih urah bomo ponovili reportažo o vrtnariji Urbanek, ki letos praznuje 100-letnico delovanja, ljubitelji glasbe pa boste lahko prisluhnili glasbeni legendi Paulu McCartneyu, ki v septembru pripravlja nov glasbeni album.
Ko je le leta 1969 gledališka skupina Pupilija Ferkeverk udarno stopila na slovensko sceno in jo zatresla s svojim neoavantgardnim teatrom, je bila zraven. In potem ni bilo več poti nazaj. Gledališče je njena ljubezen in tudi ta hip ustvarja nove vloge, nove predstave. Zanjo je vsaka vloga skrivnost, v katero se je treba poglobiti. Začeti dobesedno iz nič. Kot da igraš prvič. Vsaki vlogi se popolnoma preda. Da vanjo vse, kar premore tisti hip. Igralko Jožico Avbelj je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na javnem zavodu RTV Slovenija, Ilinka Todorovski letno v svoj poštni in e-poštni nabiralnik prejme okoli 1500 pritožb poslušalcev in gledalcev. Pritožbe, ki jih prejema, so različne, lahko gre za vsebine ali pa tudi za tehnične zadeve, kot je denimo preglasna glasba v ozadju TV prispevka. Kaj vse prinaša delo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev ter kako zgleda povprečen delovni dan varuhinje bomo med drugim povprašali Ilinko Todorovski. Na nočni klepet jo je povabil Sandi Horvat.
Mitja Zupančič je »Z morjem na ti«, je pa tudi avtor monografije o svetilnikih vzdolž vzhodne jadranske obale, izkušen morski poznavalec in raziskovalec ter ljubitelj vsega, kar je povezano z morjem. Obrazi z Jadrana je njegova serija dokumentarnih reportaž zgodb o ljudeh, ki jih je od vedno povezovalo morje. V prvi julijski noči vabimo na radijsko plovbo – od Cresa do Visa – po polnoči.
Na nočni obisk prihaja Mitja Mikolavčič, profesor športne vzgoje. Pri 24 letih se je odločil, da ne želi več »delati«. Od takrat počne, kar ga najbolj veseli: organizira športne dejavnosti za otroke. To “službo” opravlja predano, z veseljem in strastjo. Zanimivo pa je, da prireja športne aktivnosti za otroke, a v ospredje postavlja starše. Še več zanimivosti bo v prvem delu sobotne noči pripovedoval Vesni Potočar Godnič.
V Budimpešti na madžarskem je nedavno potekalo prvo mednarodno tekmovanje policistov prometnikov v fizičnem urejanju prometa. Med predstavniki petih držav je prvo mesto zasedel predstavnik slovenske policije, samostojni policijski inšpektor v Oddelku za cestni promet Policijske uprave Ljubljana Borut Božič, ki bo od pol noči dalje tudi gost Nočnega obiska. Z njim bomo govorili o zahtenosti tekmovanja na katerem je zmagal, govorili pa bomo tudi o preventivi v prometu in o najpogostejših napakah, ki jih na naših cestah delajo vozniki, čeprav bi se jim že z nekaj malega truda dalo izogniti.
Po polnoči se nam bo pridružila producentka Art kampa v okviru festivala Lent in poletnega Art kampa ter umetniška vodja kulturno izobraževalnih projektov v Narodnem domu Maribor Urška Košica. Predstavila bo koncept letošnjega poletnega Art kampa in področja ustvarjalnega dogajanja, govorila pa bo tudi o tem koliko in na kakšen način Art kamp zaznamuje kulturno, ustvarjalno in družabno dogajanje v mestu ob Dravi in koliko pripomore k revitalizaciji mariborskega Mestnega parka.
Tako in drugače smo sredi nogometne vročice. Ali ste že slišali, da je tudi med najboljšimi nogometaši veliko nespečnežev? Neustavljiva želja po zmagi, hudi telesni napori in velika pričakovanja navijačev namreč terjajo svoj davek. Ko sodniki odpiskajo konec tekem in na stadionih ugasnejo žarometi, se dogajanje preseli v slačilnice ter hotelske sobe. Kaj se dogaja v glavah športnikov po silnih uspehih ali nepričakovanih porazih? Na Nočni obisk prihaja športna psihologinja Eva Kovač. Njeno delovno mesto je svet, saj sodeluje s strokovnjaki iz Amerike, Azije, Avstralije in Evrope. O tem in še marsičem se bo z Evo Kovač v noči s torka na sredo pogovarjal Iztok Konc.
Neveljaven email naslov