Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mitja Šorn

03.06.2016

O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.

Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.

Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.

Prelomno leto 1993

Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.

Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.

Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije

Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.

Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti

Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.

Poklicni uresničevalec sanj

Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.

Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Mitja Šorn

03.06.2016

O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.

Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.

Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.

Prelomno leto 1993

Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.

Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.

Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije

Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.

Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti

Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.

Poklicni uresničevalec sanj

Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.

Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?


09.05.2018

Primož Ekart

V Nočnem obisku bomo tokrat govorili o najstniških možganih. A ne iz strokovnega vidika. Gost bo režiser Primož Ekart, ki je na oder postavil predstavo Vihar v glavi. Ta se ukvarja z zanimivim vprašanjem, zakaj so najstniki takšni, kot so. Vzkipljivi, zakaj se zapirajo v svoje sobe in ne morejo vzdrževati reda, a so na drugi strani zelo kreativni, drzni in imajo neusahljiv vir idej. Na odru 17 mladih na zanimiv način predstavlja svoj odnos do sveta, hkrati pa ponudijo ogledalo in priložnost za samorefleksijo tako najstnikom kot staršem samim. V najstniške čase bomo zavili po polnoči.


07.05.2018

Gregor Strniša

Prejšnji mesec smo premierno slišali njegov radijski dokumentarec Broken Piano, zgodbo o skrivnostnem starem klavirju, ki se je znašel v radijskem studiu. Konec lanskega leta je izšla plošča z enakim naslovom. S projektom SLO blues je ob 500 obletnici reformacije reformiral slovenske ljudske pesmi. Besedila so prav gladko zdrsnila v afriško-ameriško glasbeno suženjsko strukturo. Mnogi se spomnite legendarnega All Capone Štrajh Tria. Gregor Strniša je tudi avtor komornih oper in glasbe za številne gledališke predstave in radijske igre. Muzike se loteva resno, kot se za akademskega glasbenika spodobi, a tudi z veliko mero pronicljivega humorja. Skladatelja in pianista Gregorja Strnišo je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


06.05.2018

Mojca Gregorčič

»Težave so izzivi življenja, ki nam prihajajo nasproti, da jih razrešimo in s tem izboljšamo svoje življenje.« To je življenjsko vodilo nočne gostje Mojce Gregorčič, ki se ukvarja z astrologijo in hipnozo. Njeno prvo srečanje z astrologijo je bilo fascinantno, saj je prvič dobila jasne odgovore na vsa svoja opažanja in vprašanja, zakaj se ji dogajajo prav določene stvari, lažje je razumele sebe in druge. Zdaj se s tem ukvarja že več kot 20 let, znanja in izkušnje je pridobivala tudi v tujini, s svojim delom pa pomaga posameznikom najti pravo pot in odgovore do jasnih ciljev.


05.05.2018

Foto klub Nova Gorica

Foto klub Nova Gorica deluje neprekinjeno od leta 1948, ko je bilo v komaj rojenem mestu ustanovljeno Fotoamatersko društvo. V dolgoletnem ustvarjalnem obdobju so se fotografi uveljavili na različnih področjih: od krajinske do reporterske in tudi umetniške fotografije. Skrb za kakovostno fotografijo in izobraževanje pa je bila vseskozi rdeča nit njihovega ustvarjanja. Foto klub Nova Gorica je eden najbolj prepoznavnih na Primorskem, pohvalijo se lahko z nagradami z mnogih domačih in tujih tekmovanj. Na nočnem klepetu bo člana kluba, Vasjo Lebana in Simona Kovačiča, gostil Boštjan Simčič.


04.05.2018

Urška Stritar

Planinski svet je predvsem nepopisno lep. A obenem je to svet, ki zahteva pripravljenost za vstop vanj in za gibanje v njem.


03.05.2018

Gregor Divjak

V nočni program prihaja mladi Sevničan, sicer absolvent Fakultete za gradbeništvo, promet in arhitekturo v Mariboru, Gregor Divjak. Predstavil nam bo osebni izziv lanskega in tudi še bolj letošnjega leta »Projekt 365« – 365 dni športnih aktivnosti. Vsestranski športni rekreativec vam bo na voljo tudi za morebitna vaša vprašanja. Za gostovanje pri nas smo bili z njim sicer dogovorjeni že v mesecu februarju, pa se je žal takrat prav na večer pred nočnim programom na gimnastičnem treningu poškodoval. Namesto pri nas je pristal na urgenci celjske bolnišnice na operaciji. Gregor je okreval in tokrat bo z nami. K poslušanju in sodelovanju vabi voditelj Zoran Turk.


02.05.2018

Matjaž Pikalo

Na nočni obisk prihaja večstranski umetnik, pesnik, pisatelj, glasbenik in igralec Matjaž Pikalo. Etnolog in sociolog kulture je posodil je glas bibi Tonetu v seriji Bisergora in napisal več pesniških zbirk in knjig za otroke in odrasle. Z njim se bomo pogovarjali v sredo po polnoči.


30.04.2018

Žiga Valetič

Napisal je knjigo, ki smo jo potrebovali. A je povsem očitno, da jo je potreboval tudi sam. Ker je bilo treba popisati in ovrednotiti, kaj se je dogajalo na glasbeni sceni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Knjiga 80ta: desetletje mladih se bere gladko. V njej je vse tisto, za kar se je zdelo, da se je pozabilo, morda celo izgubilo. Seveda se ni. Le zapisano do sedaj ni bilo na enem mestu. Žigo Valetiča je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


29.04.2018

Uroš Kovač in Marko Lovrečič

Zadnjo aprilsko nedeljo začenjamo s Svetom v malem – takšno ime si je namreč nadelo maketarsko društvo, katerega glavni cilj je čim boljše kopiranje pravega predmeta v pomanjšani različici. Sestavljanje, izdelovanje in barvanje maket razveseljuje različne generacije, delček čarobnosti, ki krasi to dejavnost, pa bosta v nočnem pogovoru delila člana društva Uroš Kovač in Marko Lovréčič.


28.04.2018

Igor Vučič

Eden od poklicev, za katerega si želimo, da ne bi bil potreben, je poklic vojnega snemalca. A je takorekoč nepogrešljiv pri ozaveščanju o najbolj temni plati medčloveških odnosov. Od blizu jih je v epizodah snemalca na kriznih območjih Balkana spoznal Koprčan Igor Vučič. Za svoje delo je prejel več nagrad, prihodnji mesec bo dobil še prestižno koprsko priznanje »15. maj.« Pred mikrofon ga je povabil Sandi Škvarč.


27.04.2018

Kdo so sodobni okupatorji?

V prvi urah 27. aprila, ko v Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju, se bomo v nočnem programu nacionalnega radia pogovarjali o sodobnih okupatorjih. Kdo sploh so? Morda nespoštovanje temeljnih človekovih pravic pred nosom vseh, ki so tiho in ne naredijo ničesar? Nacionalizem, šovinizem, rasizem? Nestrpnost do drugače mislečih? Morda izkoriščanje najbolj ranljivih skupin prebivalcev v politične namene? Razdvajanje naroda iz istega razloga? Smo se vsemu temu dolžni upreti? Če je odgovor pritrdilen, kako? Takoj po polnoči vas nočni voditelj Jure K. Čokl pričakuje na telefonski številki 01/475 22 22. Se lahko uprete?


26.04.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


25.04.2018

Andrej Težak Tešky

Na Nočni obisk prihaja ”multipraktik” Andrej Težak Tešky. Teškega najbrž poznate kot stand up komedijanta, pravzaprav bi ga lahko umestili kar med pionirje stand – up komedije pri nas. Več letne izkušnje na odru deli z novinci na tečaju komedije Panč, organizira festivale in je menedžer glasbenikom in stand – up komikom. Je pa tudi kmetovalec, vegetarijanec, tekač ter celo reševalec morskih psov in delfinov v Indoneziji, kjer je solastnik parcele. Več o njem pa izveste nocoj, po polnoči, ko se bo Andrej Težak Tešky oglasil pri Lei Ogrin.


24.04.2018

Damjana Rozman

Prižgati luč ali ne, ko greste ponoči v kopalnico, kako svetloba vpliva na zdravje, zakaj je Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino v letu 2017 upravičeno podeljena znanstvenikom za odkrivanje mehanizmov, ki poganjajo notranjo uro telesa? Kaj pravzaprav cirkadiana ura je in kaj je cirkadiani ritem? To je le nekaj vprašanj za nočno gostjo, znanstvenico in profesorico Damjano Rozman, ki na ljubljanski medicinski fakulteti vodi Center za funkcijsko genomiko in biočipe. O uporabni znanosti, pa tudi o tem, kako preživlja svoj prosti čas in kako se spominja svojega taborništva, se bosta pogovarjali z Evo Longyka Marušič.


23.04.2018

Zavod BOB - za več družbenega dogajanja

Zagotavljanje aktivne udeležbe v družbenem dogajanju, zlasti tistih, ki nimajo javnega glasu ali pa se njihovega glasu ne sliši, je vodilo številnih organizacij in zavodov po svetu. V Sloveniji se s tem ukvarja tudi Zavod BOB, ki je uveljavljeno in iskano središče za mlade. S kakšnimi inovativnimi rešitvami podpirajo mlade nam bodo zaupale sodelavke in izvajalke programov pri Zavodu BOB, Katja Rakovec, Neja Šmid in Andreja Potočnik.


22.04.2018

Matjaž Vidmar

Na nedeljski nočni obisk prihaja Matjaž Vidmar, Novogoričan, ki že vrsto let živi na Škotskem, kjer je najprej diplomiral iz fizike in nadaljeval s študijem znanosti in tehnologije v družbi. V Edinburgu je zdaj doktorski raziskovalec na Inštitutu za preučevanje znanosti, tehnologije in inovacij. Član Kraljeve astronomske družbe je vsestransko aktiven v raziskovalnem povezovanju, grajenju mostov med znanostjo in širšo družbo ter razvojem vesoljskega sektorja. Matjaža Vidmarja je med tokratnim obiskom domovine pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.


21.04.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


20.04.2018

16. evropska naravoslovna olimpijada

V Ljubljani bo med 28. aprilom in 5. majem potekala 16. evropska naravoslovna olimpijada na kateri se bo v iskanju rešitev nalog s področja znanstvenih ved naravoslovja med seboj pomerilo 156 mladih znanstvenikov, starih do 16 let. Na tekmovanje je prijavljenih 52 ekip iz 25 držav Evropske unije, tekmovalce pa bo spremljalo približno 100 mentorjev in spremljevalcev. Olimpijado bo Slovenija gostila prvič, potekala pa bo pod geslom ”povezujemo znanost”. Po polnoči se nam bodo na Nočnem obisku pridružili Mija Kordež, ki je na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije odgovorna za tekmovanja v znanju, mag. Katja Stopar, državna koordinatorka priprav za evropsko naravoslovno olimpijado v Sloveniji in dr. Andrej Godec iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Voditelj bo Aleš Ogrin.


19.04.2018

Franjo Kozar

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


18.04.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


Stran 89 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov