Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Se da v enem dnevu prehoditi 64 kilometrsko pot v osrčju kočevskih gozdov, ki preizkuša meje vzdržljivosti? Katja, Franci in Tomi, ki enega najtežjih ekstremnih pohodov pri nas pripravljajo, pravijo da! Rekreativni pohod, ki je kot tak edinstven v svetu, je zahteven tako z organizacijskega, kot tudi s tehničnega in varnostnega vidika. V noči na nedeljo bomo s člani turistično športnega društva Po medvedovih stopinjah, ki istoimenski pohod pripravljajo, odkrivali tudi skrivnosti neokrnjene narave in bogate kulturne dediščine na Kočevskem.
Mladi doktor strojništva Matej Miklavec, ki se je ukvarjal z razvojem in raziskavami naprednih avtomobilskih izdelkov, se je v času osebne krize, skozi katero je življenje začel doživljati drugače, odločil za novo karierno pot. Ukvarja se s coachingom za osebni razvoj in predava o razumevanju delovanja naših misli in občutkov. Zanj je ključ za mentalno in duševno zdravje zavedanje, da živimo v izkušnjah misli. O tem pa o kreativni energiji, stresu, strahu, navadah, sproščenosti v odnosih … se bo razgovoril na nočnem obisku pri voditeljici Barbari Čepirlo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na tokratni nočni obisk prihaja k voditelju Zoranu Turku pod Pekrsko gorco v Mariboru duet Duo Ponte, ki je uspešno končal nadvse aktivno zimsko delovno in koncertno obdobje. Izdal je namreč novi zgoščenki s tudi tenkočutnimi in barvitimi glasbenimi priredbami izbrane poezije.
Branko Gradišnik je spreten pisatelj in prevajalec ter pronicljiv kolumnist in humorist. V njegovi zadnji knjigi z naslovom Iskanje izgubljenega zdravja tako beremo, da ima pritisk nekje pri 115 skozi 70, jutranji utrip pa pod 55; da je visok 176 cm in da ima med 67 in 68 kil žive jutranje vage. In zakaj vsi ti podatki? Branko Gradišnik v svoji novi knjigi piše o bolezni in zdravju ter prepleta strokovno literaturo z osebnimi izkušnjami. K poslušanju nočnega programa vabljeni poslušalci, ki bi se "radi ognili belih halj, belih receptov, belih laži, bele žene in črnih misli". Z Brankom Gradišnikom se bo pogovarjal Iztok Konc.
Romska televizijska oddaja So vakeres / Kaj govoriš 1. programa Televizije Slovenija letos obeležuje deseto obletnico ustvarjanja. V ta namen bodo ustvarjalci jubilejno oddajo konec marca pripravili malce drugače. Kako se bomo med drugim pogovarjali z voditeljema oddaje Vinkom Cenerjem in Moniko Sandreli. Skupaj z gostoma se bomo spomnili začetkov oddaje, pobliže pa spoznali sam proces nastajanja oddaje. Na nočni klepet ju je, tokrat v lendavski studio, povabil Sandi Horvat.
Ob novem valu zimskih radosti vas v nočnem programu ob telefonu spet pričakuje voditeljica Mojca. Veliko vsega se nam dogaja te dni, tako da tem za pogovor ne bo zmanjkalo. Zanima pa jo vse, kar se vam dogaja: vdovstvo, živali, zdravje in bolezen, posebni dogodki pri vas doma in v vašem kraju, zaželena pa je tudi kakšna šala, da nas malo dvigne nad vsakdanje težave.
Naš gost bo Žan Papič. Mladi Kraševec je oder delil že z mnogimi znanimi slovenskimi in tujimi komiki. Opremljen je s številnimi veščinami, nekaj jih je s seboj prinesel tudi iz dežele kengurujev, tiste prve pa so iz časov taborništva. Žana poznate tudi iz oddaje Ambienti TV Slovenija. Stand-up komik, igralec in voditelj med drugim pravi, da se še ni odločil, na katero pot bo stopil. Kaj imata skupnega stand-up in arhitektura? Vse bo povedal v nočnem programu, kamor ga je na klepet povabil Iztok Novak Easy.
Če je soditi po današnjem nočnem gostu, pank še ni mrtev. Morda je malo bolj premišljen in ima nekaj manj las, zna pa biti še zmerom glasen in dovolj kritičen, da pride do pravih ušes. V času od osemdesetih let minulega stoletja pa je našel tudi čas za poezijo, otroške uspavanke in celo komercialno glasbo. Kaj je v tem še pankerskega, bo Dareta Kauriča voditelj Jure K. Čokl vprašal takoj po polnoči na Prvem.
Naš gost bo profesor zgodovine in geografije ter predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor Aleš Arih. V letu, ko zaznamujemo stoletnico prevrata po prvi svetovni vojni, bo osvetlil takratne dogodke na Štajerskem in dejanja generala Maistra. Profesor Arih bo govoril tudi o tem, koliko je Maister s svojo odločnostjo in pogumom v zavesti Slovencev danes, kako je s postavitvijo grobnice prvemu poveljniku slovenske vojske v Mariboru , pa tudi o prireditvah in dogodkih, ki jih v letu 2018 pripravlja Zveza društev general Maister po Sloveniji. Nočni gostitelj bo Teodor Bostič.
Nocoj bomo obiskali Nubske gore in Modri Nil. Decembra je umrl guverner Nubskih gora Simon Kalo. Na povabilo staroselske humanitarne organizacije sta ga na 200 kilometrski poslednji poti pospremila tudi Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar. Območju, kjer od leta 2011 divja nova vojna, ob lakoti in zastrupljanju pitne vode, zdaj grozi še gobavost. V obkoljeno enklavo na koncu sveta se uspe prebiti le redkim, urbana zahodna civilizacija pa zavestno dopušča iztrebljanje korenin človečnosti. Humanitarca Tomo in Bojana Križnar po polnoči na Prvem v pogovoru z Bojanom Leskovcem.
Tisti, ki sliši tudi na ime Bowrain. Lani je izšel njegov album Distracted. Krasna muzika, ki si jo zaželiš poslušati znova in znova. Pianist, komponist, producent. Tine Grgurevič. Človek, ki nam govori skozi svojo muziko. Četudi je na odru raje z bendom kot sam, je februarja izvedel nepozaben solo koncert v intimnem ambientu Pineline dnevne sobe. Igranje klavirja je zanj naravno stanje. Bolj kot govorjenje. A se je kljub temu odzval povabilu na nočni obisk, na katerem bodo ob zvokih klavirja zvenele tudi besede. Na pogovor ob glasbi in o njej ga je povabila Nada Vodušek.
»Komaj opazno, zaleže pa blazno«, pravi v promocijskem spotu za cepljenje proti gripi specialist pediater in infektolog dr. Marko Pokorn. Poglobljeno strokovno znanje, širok humanističen pristop, odprtost, smisel za humor in preplet mnogih talentov, ob tem pa goreča privrženost cepljenju kot preventivi pred nevarnimi boleznimi. Vse to in še več označuje zdravnika, ki je tudi scenarist nepozabne nanizanke Naša mala klinika. Si dr. Marko Pokorn pri svojem zdravniškem delu beleži domislice, ki bodo nekoč zaživele na ekranu? To bo eno do vprašanj Darje Groznik.
Dario Marušič je tisti, ki je Istri dal melodijo. ‘Živa legenda istrske glasbe’ je bil prvi in ostaja skoraj edini, ki še dandanes brska, išče in sistematično beleži ljudske glasbene motive. K njemu se po inspiracijo in še marsikaj drugega zatekajo vsi: od Alda Kumarja, Katalene in Rudija, do obetavnih istrskih »Young Folk« zasedb Šćike ali Veja … Ljubitelj in častilec avtohtonega vina Follo rosso, Dario Marušič, se je prijazno odzval povabilu v nočni program, ki ga je tokrat oblikoval Armando Šturman.
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanje »Michelinov krožnik 2017«. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je skupaj s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Na nočni klepet prihaja Jerneja Krapše, po srcu in duši radijka, sicer pa diplomantka marketinga, ki pravi da je njena največja želja biti srečna vsak dan. Dolga leta je živela v Grčiji in se pred leti vrnila nazaj v Slovenijo, kjer je preko spleta našla ljubezen svojega življenja. O življenju, notranjih bojih, uspehih, padcih, vlogi mentorice pri kreiranju idealnega partnerstva, načrtih, 8.marcu in zanimivem glasbenem okusu, bo spregovorila do dveh zjutraj. Po drugi uri bomo ponudili v poslušanje oddajo Obrazi sosednje ulice, katere gost je bil Vili Ravnjak, gledališki ustvarjalec in duhovni učitelj. Med 3. in 4.uro pa bomo z Ano spoznavali Palestino. Zadnjo uro nočnega programa bomo pogledali v dnevni koledar, na ceste in v nebo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kateri film bo odnesel največ zlatih kipcev? Kateri režiserji in kateri igralci so prepričali člane Ameriške filmske akademije? Bodo bolj zadovoljni kritiki ali gledalci? Kdo bo imel najdaljši zahvalni govor in katera bo požela največji aplavz in največ pozornosti na rdeči preprogi? Tudi letos na nacionalnem radiu prenašamo podelitev najprestižnejših filmskih nagrad – oskarjev. Voditelja Nadia Petauer in Jure K. Čokl bosta s filmsko kritičarko Ano Jurc spremljala dogajanje v Dolby Theatru v Hollywoodu. Jim bo letos uspelo podeliti zlatega dečka pravemu filmu?
Tokratna gostja mag. Andreja Jernejčič je vulkan energije in znanja: izkušena predstavnica za odnose z javnostjo, ki je razprodala dve knjigi o medijih in nastopanju, pred kratkim pa napisala tudi uspešnico Biblija uspešnega piara, v kateri posameznika in podjetja ob praktičnih primerih korak za korakom vodi skozi ključna področja komuniciranja vse do zmage na poslovnem področju. Srečamo jo tudi kot predavateljico in komentatorko na televizijah, vodi svojo lastno televizijsko oddajo Zajtrk PR’Andreji, mladim pa pomaga tudi kot mentorica. Z gostjo mag. Andrejo Jernejčič se bo o njenem delu in izkušnjah iz sveta medijev pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Neveljaven email naslov