Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svojih prvih olimpijskih iger se je Rajmond Debevec udeležil leta 1984 v Los Angelesu. Barve Jugoslavije je branil tudi na naslednjem največjem športnem tekmovanju leta 1988 v Seulu, štiri leta pozneje pa je slovensko ekipo, ki je takrat prvič nastopila samostojno, kot zastavonoša popeljal na 25. poletne olimpijske igre moderne dobe v Barceloni. Tega najpomembnejšega športnega dogodka se je udeležil še petkrat zapored, zadnjič je bil del olimpijskega vzdušja v Londonu leta 2012.
Svojih prvih olimpijskih iger se je Rajmond Debevec udeležil leta 1984 v Los Angelesu. Barve Jugoslavije je branil tudi na naslednjem največjem športnem tekmovanju leta 1988 v Seulu, štiri leta pozneje pa je slovensko ekipo, ki je takrat prvič nastopila samostojno, kot zastavonoša popeljal na 25. poletne olimpijske igre moderne dobe v Barceloni. Tega najpomembnejšega športnega dogodka se je udeležil še petkrat zapored, zadnjič je bil del olimpijskega vzdušja v Londonu leta 2012.
Svoje sanje je Debevec uresničil 23. septembra 2000 v Sydneyju, ko je osvojil najžlahtnejše odličje v t. i. strelskem maratonu, disciplini 3×40 metrov v trojnem položaju.
Tistega dne se spominjam, kot da bi bilo danes ali včeraj. Vedel sem, da bo to moj dan. Na tem tekmovanju sem streljal s takšno lahkoto, ki se ni nikoli ponovila. V spominu mi je ostala tudi razglasitev – kolajne sta podelila predsednik Mednarodne strelske zveze in predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch. Tudi to je posebna čast, če ti sam predsednik MOK-a podeli odličje.
Med tekmo, ki običajno traja okoli tri ure, je trenerja Lojzeta Mikoliča vprašal, kako je šlo na tekmovanju veslaškemu dvojcu Čop/Špik, saj je vedel, da se je njun nastop končal med njegovo tekmo. Kot pravi, so nastopi na olimpijskih igrah drugačni kot druge tekme na mednarodnem nivoju.
Oči vseh športnih navdušencev v Sloveniji so usmerjene vate in če ne uspeš, nisi edini, ki si razočaran, ampak so razočarani tudi vsi Slovenci.
Ko mu je trener povedal, da sta Čop in Špik zmagala, mu je odleglo. Kljub vsemu je namreč dopuščal, da mu morda lahko tudi spodrsne.
Strelske tekme so na sporedu olimpijskega tekmovanja ob zelo zgodnih urah, kar pomeni, da morajo strelci vstati skoraj sredi noči.
Ženska zračna puška je bila v Riu na sporedu že ob pol 9. Torej je morala naša Živa Dvoršak vstati že ob pol 5., da je uspela pozajtrkovati, se pripraviti, odpotovati do strelišča, ki je po navadi kar precej oddaljeno od olimpijske vasi.
Kot pravi Debevec, imajo mnogi tekmovalci težave že dan prej, saj težko zaspijo. Sam se s tem nikoli ni spopadal, se je pa rad prebudil prekmalu. Nato je vizualiziral tekmo, se pripravil, odpravil na strelišče, kjer je sledilo še ogrevanje.
Njegov odziv ob uspehu ni bil nikoli več tako čustven kot v Sydneyju. Razlaga, da je psihičen pritisk med tekmo velikokrat tako velik, da za slavje zmanjka energije. Zlati medalji iz Avstralije je na svojih sedmih in osmih igrah leta 2008 v Pekingu in leta 2012 v Londonu dodal še dve bronasti olimpijski medalji.
Ti dve medalji nista tako daleč in nista pustili takega pečata. Morda edino ta iz Londona. Takrat sem ugotovil, da nisem več konkurenčen v disciplini 3×40 metrov, zato sem se preusmeril v disciplino 60 metrov leže, kjer pred igrami nisem veljal za kakšnega resnega kandidata za odličje. S tem uspehom mi je uspelo dokazati, da se da, če si le zastaviš cilj in storiš vse, kar je mogoče, da prideš do njega.
Rajmond Debevec se s športnim strelstvom ukvarja že od osmega leta, ko ga je v postojnski strelski klub privabil uspeh tamkajšnjih pionirjev na jugoslovanskem državnem tekmovanju. Rio je le eno tekmovanje v sezoni, ki ga je bil prisiljen izpustiti, razlaga, saj ga nova tekmovanja čakajo že jeseni, njegov koledar pa je poln vse do začetka naslednjega leta. Srednjeročni cilj ostaja jasen: Tokio 2020.
V tem trenutku še ne vem, katere discipline bodo takrat olimpijske, zato bi težko rekel, kateri disciplini bom dal več poudarka. Glede na moje izkušnje, mislim, da bom dovolj moder, da bom znal pravilno usmeriti svoje moči.
Strelec pravi, da ga v trenerske vode še ne vleče in da bi bil rad na visokem mednarodnem nivoju aktiven čim dlje. Opaža, da se njegova krivulja uspehov že nekaj časa obrača navzdol.
Poskušam to krivuljo nategovati, da bi bil naklon padanja čim blažji. Pri tem mislim seveda predvsem na težave z očmi – s starostno daljnovidnostjo imam že tudi zametke sive mrene, nekoč bom moral na operacijo. Telo ni več tako prožno, noče iti v pravi strelski položaj kot nekoč. Še vedno se borim. Še vedno veliko treniram, morda še največ od vseh mojih strelskih kolegov v Sloveniji in imam še vedno željo po uspehu.
Celotnemu pogovoru z Rajmondom Debevcem, v katerem je povedal, katero olimpijsko prizorišče mu je najljubše, katerega znanega športnika je prosil za avtogram v olimpijski vas in opisal stanje v Mednarodni strelski zvezi, lahko prisluhnete na zgornji povezavi.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Svojih prvih olimpijskih iger se je Rajmond Debevec udeležil leta 1984 v Los Angelesu. Barve Jugoslavije je branil tudi na naslednjem največjem športnem tekmovanju leta 1988 v Seulu, štiri leta pozneje pa je slovensko ekipo, ki je takrat prvič nastopila samostojno, kot zastavonoša popeljal na 25. poletne olimpijske igre moderne dobe v Barceloni. Tega najpomembnejšega športnega dogodka se je udeležil še petkrat zapored, zadnjič je bil del olimpijskega vzdušja v Londonu leta 2012.
Svojih prvih olimpijskih iger se je Rajmond Debevec udeležil leta 1984 v Los Angelesu. Barve Jugoslavije je branil tudi na naslednjem največjem športnem tekmovanju leta 1988 v Seulu, štiri leta pozneje pa je slovensko ekipo, ki je takrat prvič nastopila samostojno, kot zastavonoša popeljal na 25. poletne olimpijske igre moderne dobe v Barceloni. Tega najpomembnejšega športnega dogodka se je udeležil še petkrat zapored, zadnjič je bil del olimpijskega vzdušja v Londonu leta 2012.
Svoje sanje je Debevec uresničil 23. septembra 2000 v Sydneyju, ko je osvojil najžlahtnejše odličje v t. i. strelskem maratonu, disciplini 3×40 metrov v trojnem položaju.
Tistega dne se spominjam, kot da bi bilo danes ali včeraj. Vedel sem, da bo to moj dan. Na tem tekmovanju sem streljal s takšno lahkoto, ki se ni nikoli ponovila. V spominu mi je ostala tudi razglasitev – kolajne sta podelila predsednik Mednarodne strelske zveze in predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch. Tudi to je posebna čast, če ti sam predsednik MOK-a podeli odličje.
Med tekmo, ki običajno traja okoli tri ure, je trenerja Lojzeta Mikoliča vprašal, kako je šlo na tekmovanju veslaškemu dvojcu Čop/Špik, saj je vedel, da se je njun nastop končal med njegovo tekmo. Kot pravi, so nastopi na olimpijskih igrah drugačni kot druge tekme na mednarodnem nivoju.
Oči vseh športnih navdušencev v Sloveniji so usmerjene vate in če ne uspeš, nisi edini, ki si razočaran, ampak so razočarani tudi vsi Slovenci.
Ko mu je trener povedal, da sta Čop in Špik zmagala, mu je odleglo. Kljub vsemu je namreč dopuščal, da mu morda lahko tudi spodrsne.
Strelske tekme so na sporedu olimpijskega tekmovanja ob zelo zgodnih urah, kar pomeni, da morajo strelci vstati skoraj sredi noči.
Ženska zračna puška je bila v Riu na sporedu že ob pol 9. Torej je morala naša Živa Dvoršak vstati že ob pol 5., da je uspela pozajtrkovati, se pripraviti, odpotovati do strelišča, ki je po navadi kar precej oddaljeno od olimpijske vasi.
Kot pravi Debevec, imajo mnogi tekmovalci težave že dan prej, saj težko zaspijo. Sam se s tem nikoli ni spopadal, se je pa rad prebudil prekmalu. Nato je vizualiziral tekmo, se pripravil, odpravil na strelišče, kjer je sledilo še ogrevanje.
Njegov odziv ob uspehu ni bil nikoli več tako čustven kot v Sydneyju. Razlaga, da je psihičen pritisk med tekmo velikokrat tako velik, da za slavje zmanjka energije. Zlati medalji iz Avstralije je na svojih sedmih in osmih igrah leta 2008 v Pekingu in leta 2012 v Londonu dodal še dve bronasti olimpijski medalji.
Ti dve medalji nista tako daleč in nista pustili takega pečata. Morda edino ta iz Londona. Takrat sem ugotovil, da nisem več konkurenčen v disciplini 3×40 metrov, zato sem se preusmeril v disciplino 60 metrov leže, kjer pred igrami nisem veljal za kakšnega resnega kandidata za odličje. S tem uspehom mi je uspelo dokazati, da se da, če si le zastaviš cilj in storiš vse, kar je mogoče, da prideš do njega.
Rajmond Debevec se s športnim strelstvom ukvarja že od osmega leta, ko ga je v postojnski strelski klub privabil uspeh tamkajšnjih pionirjev na jugoslovanskem državnem tekmovanju. Rio je le eno tekmovanje v sezoni, ki ga je bil prisiljen izpustiti, razlaga, saj ga nova tekmovanja čakajo že jeseni, njegov koledar pa je poln vse do začetka naslednjega leta. Srednjeročni cilj ostaja jasen: Tokio 2020.
V tem trenutku še ne vem, katere discipline bodo takrat olimpijske, zato bi težko rekel, kateri disciplini bom dal več poudarka. Glede na moje izkušnje, mislim, da bom dovolj moder, da bom znal pravilno usmeriti svoje moči.
Strelec pravi, da ga v trenerske vode še ne vleče in da bi bil rad na visokem mednarodnem nivoju aktiven čim dlje. Opaža, da se njegova krivulja uspehov že nekaj časa obrača navzdol.
Poskušam to krivuljo nategovati, da bi bil naklon padanja čim blažji. Pri tem mislim seveda predvsem na težave z očmi – s starostno daljnovidnostjo imam že tudi zametke sive mrene, nekoč bom moral na operacijo. Telo ni več tako prožno, noče iti v pravi strelski položaj kot nekoč. Še vedno se borim. Še vedno veliko treniram, morda še največ od vseh mojih strelskih kolegov v Sloveniji in imam še vedno željo po uspehu.
Celotnemu pogovoru z Rajmondom Debevcem, v katerem je povedal, katero olimpijsko prizorišče mu je najljubše, katerega znanega športnika je prosil za avtogram v olimpijski vas in opisal stanje v Mednarodni strelski zvezi, lahko prisluhnete na zgornji povezavi.
Voditeljica in urednica oddaje Tednik Jelena Aščić je med najbolj prepoznavnimi in tudi najbolj izpostavljenimi obrazi naše televizije. V Tedniku opozarjajo na krivice, pozivajo k pravičnosti in solidarnosti. Morda so prav zato v javnosti, še posebej na družbenih omrežjih, pogosto deležni žaljivih in sovražnih odzivov. Jelena Aščić priznava, da v uredništvu res večkrat hodijo po robu, v želji, da bi družbi nastavili ogledalo. O službenih izzivih pa tudi o planinskih križpotjih v Nočnem obisku.
Če se vsako let proti morju vozite po cesti od Kozine proti Ilirski Bistrici, večino poti preživite v Brkinih. Območje ni videti prav gosto poseljeno, a z glavne prometnice ni videti številnih vasi, kjer prebivalci že desetletja snujejo prireditve, ki oživljajo kulturno in naravno dediščino območja. V Rodiku, Slivju in Ocizli tamkajšnja društva že več desetletij skrbijo za kulturno in družabno podobo kraja, ki je vedno bolj zanimiva tudi za turiste. Turistično društvo Dimnice Slivje je v 20 letih delovanja poskrbelo za tradicionalne Češpove dneve, Turistično društvo Rodik praznuje 30 let delovanja in se pripravlja na že 20. kostanjev praznik, Športno kulturno turistično društvo Zveza Ocizla pa je v dvajsetih letih delovanja obnovila Tigrovsko spominsko krožno pot mimo kulturnih in naravnih znamenitosti okoli Ocizle. Janja Novoselc bo s predstavniki treh brkinskih društev Nočni obisk v obarvala v brkinske barve.
Alojz Vrbnjak je že pri rosnih desetih vedel za svojo poklicno pot. Želel je biti kovač in nič drugega; vse, kar je poklicnega v naslednjih desetletjih sledilo, je bilo zgolj uresničevanje in izpopolnjevanje otroške poklicne napovedi. S svojim kovaškim ognjem in kladivom je ustvaril veliko stvari, na katere je upravičeno ponosen. Med drugim je tudi predsednik Cehovskega društva kovačev Slovenije, naš gost pa bo od polnoči naprej.
Čeprav se je upokojil že leta 1991, ga kolegice in kolegi še srečujemo na RTV hodnikih. Dušan Hren, poln življenjske energije, je legendarni režiser, urednik, avtor in ustvarjalec ter pionir naše televizije. Pred nekaj meseci je dopolnil 90 let in ob tej priložnosti ga je pred mikrofon povabila glasbena urednica Alja Kramar.
Bolj kot odvetnik in oboževalec je glasbeni menedžer analitik in svetovalec. Menedžer je tisti, ki mora poskrbeti za strateško dober poslovni načrt, mora biti torej dober ekonomist, ki zna glasbenemu izvajalcu pomagati pri graditvi njegove kariere in uspehov. Tako je bilo tudi z vodenjem skupine Siddharta v njenih zlatih časih, pritrjuje njen nekdanji menedžer Iztok Kurnik. Eden izmed vrhuncev njegove menedžerske kariere vsekakor predstavlja organizacija koncerta skupine Siddharta na bežigrajskem stadionu leta 2003.
Evropski kulturni center je v spremljevalni program letošnjega likovnega bienala v Benetkah povabil slovenskega umetnika Azada Karima. Slikar in kipar, rojen v Iraku, je po rodu Kurd, že desetletja pa živi v Ajdovščini. Izhodišče nočnega pogovora bo njegova instalacija, razstavljena v Benetkah, imenovana Ladja negotovosti, ki prikazuje reko beguncev. Kako je biti umetnik in kako je biti begunec, bo Karim povedal Ivani Zajc.
»Če misliš, da bo tvoja pot brez ovinkov, se motiš. Če misliš, da je pot drugih manj grapasta in z manj kamni posuta kot tvoja, se motiš. Če misliš, da si že zadosti hodil in da slednjič lahko sedeš, se motiš. Hodi veselo in žvižgaj in poj!« S temi duhovnimi mislimi se začenja knjiga Camino – moja samotna pot, ki jo je napisala Staša Lepej Bašelj. Leta 2007 je sama prehodila 807 kilometrov dolgo pot Camino Frances. To je bil klic, ki sem ga začutila globoko v sebi, pravi avtorica. O čem je premišljevala v dolgih urah hoje, kaj je doživljala, kako se je očiščevala od vsega, kar jo je doletelo v življenju? Od tega je minilo že dvanajst let. In kako Staša Lepej Bašelj živi, čuti in razmišlja danes, s čim se ukvarja?
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Letos mineva že sedemnajst let od evforije, ki je takrat, zaradi najstniške skupine Bepop, zajela celo Slovenijo. »Spomini na glasbeno pot ostajajo in se jih rada spominjam,« med drugim pravi članica skupine in gostja Nočnega obiska Tinkara Fortuna. Z glasbo je uspešno krmarila med zasebnim in poslovnim življenjem. Po skoraj dvajsetih letih pa se je odločila, da stopi na samostojno poslovno pot. V sklopu novih ciljev je izdala tudi knjigo za otroke. S Tinkaro Fortuna se bo po spominih na Bepop in načrtih nove poslovne ideje sprehodil Sandi Horvat.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Predstavili bomo Muzej premogovništva Slovenije, ki je nedavno zaznamoval dvajset let delovanja. Kakšno je poslanstvo tega muzeja, kako poteka pedagoško delo z obiskovalci in kakšen je vpliv muzeja na kulturno in turistično podobo Šaleške doline in Slovenije, bo po polnoči pripovedoval vodja Muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel. Pripravlja Teodor Bostič.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Klemen Kladnik je nekdanji košarkar, trener, rekreativni maratonec, prostovoljec in humanitarec. »Botrstvo«, »Pomagam, ker hočem«, »Basket4Charity, »Resistentia« – to je le nekaj imen humanitarnih akcij, pri katerih aktivno sodeluje in na različne načine neumorno pomaga socialno ogroženim. Hiperaktivnega 210 cm visokega Primorca, ki sicer praviloma “zaspi s kokošmi”, je na nočni klepet povabil Iztok Novak Easy.
V začetku petkove noči bomo k sodelovanju povabili vas – poslušalke in poslušalce. Odprli bomo naše telefonske linije, tema pogovora pa bo glasba in najboljši koncerti na katerih ste bili. Namreč, prav na današnji dan se je pred 50-imi leti začel znameniti koncert v Woodstocku, ki ga označujejo za največji rock koncert vseh časov. Nas pa bo na telefonski številki 10 475 22 22 zanimalo, kam vse ste se odpravili vi, katere glasbene skupine imate najraje, katerim ste najraje prisluhnili v mladosti in kaj vse ste počeli na koncertih, ki ste se jih udeležili. Skratka, zagotovo si bomo imeli veliko za povedati.
Na nočni obisk prihajata zakonca Dobnikar – Petra in Uroš. Petra je pianistka in profesorica klavirja, Uroš pa je travmatolog. Sta ustanovitelja neprofitne in dobrodelne organizacija Zavod Šola luči, kjer se s pomočjo delavnic, skupinskih meditacij, predavanj, koncertov, izobraževanja, pisanja in izdajanja knjig in multimedijskih vsebin ljudem posreduje védenje, s katerim si bodo lahko izboljšali kakovost življenja. Z zakoncema Dobnikar bo klepetal Robert Zajšek.
Pred peto edicijo festivala kratkega filma FeKK, ki bo prihodnji teden zvabila na projekcije pod poletnim nebom vse ljubitelje kratkih iz domačih in tujih logov, bomo tudi na radiu deležni ljubezni do filmske forme, ki ima pri nas vse številčnejšo publiko. Tudi po zaslugi festivala. In zanesenjakov, ki ga ustvarjajo. Na obisk prihaja Peter Cerovšek, član ekipe Kraken, direktor festivala in filmski ustvarjalec. Njegov dokumentarec Fundamenti je na mednarodnem festivalu kratkega filma Tabor Film Festival, ki poteka na Hrvaškem, pravkar prejel glavno nagrado žirije za najboljši film. Pred mikrofon ga je povabila Nada Vodušek.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Neveljaven email naslov