Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.
Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto.
“Družba ti večkrat daje občutek, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti,” pove Anja Koletnik, vodja in ustanovitelj_ica Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Zakoreninjenost binarnega spolnega sistema jasno izraža jezik. Slovenščina je namreč močno spolno zaznamovana.
Za razliko od katerih drugih jezikov je za osebe, ki bi želele nevtralno uporabljati jezik, precej neprijeten. Ravno zato mešamo zaimke.
Za izražanje obeh slovničnih spolov Anja pogosto uporabi tudi podčrtaj, medtem ko ji srednji spol ni blizu, saj je preveč neoseben.
Nebinarne osebe nakupovanja oblačil ne doživljajo prijetno, razloži prostovoljec_ka Zavoda TransAkcija Petra Peterka. Kateri oddelek izbrati? Moški ali ženski? In v katero kabino oditi? Rešitev bi bil nebinaren oddelek z oblačili in kabina, ki ne bi bila spolno opredeljena. Še ena zapletena vsakdanja situacija je izbira stranišča.
Jaz hodim na obe stranišči. Moram reči, da že celo življenje. Ampak jaz še nikoli nisem imel s tem problemov. Povedano mi je bilo, da zaradi tega, ker sem velik in izgledam bolj strah vzbujajoč.
Obema veliko pomenijo stranišča, ki so opredeljena kot nespolna (npr.: v Pritličju in Tiffanyu na Metelkovi v Ljubljani) in so pri nas izjema. Medtem ko se ponekod v tujini počasi uveljavlja praksa, da se stranišč ne opredeljuje glede na spol.
Čeprav je pot do spoznanja ali potrditve lastne spolne identitete lahko dolga in stresna, je težje kot sebi spoznanje razkriti družini. Petra razloži: “Pol družine se več ali manj dela, da to ne obstaja. Se ne pogovarjamo, nimamo stikov. Mali del družine pa mi sledi, me posluša, ampak še ni bilo kaj dosti vprašanj, tako da ne morem nič reči.” Anja pa s ponosom pove, da ji je babica, ko je prebrala enega njenih prvih javnih intervjujev, poslala e-mail z lepim sporočilom.
Moja oma je ful faca. Ne glede na to, da je stara 87, je kar vešča na internetu. Napisala mi je nekaj v tem smislu: “Zelo zanimivo, ampak težko pot si si izbrala.” Sicer sem ji odgovorila, da to pač ni bila odločitev, da to pač jaz sem. Ampak mi je pa napisala: “Rada pa te imam vseeno”.
Spolna identiteta je doživljanje lastnega spola, ki se lahko ujema s spolom pripisanim ob rojstvu, lahko pa prihaja do neujemanja. Ravno pravica do izbire spolne identitete je bistvo transspolnosti. V oddaji Nočni obisk smo se pogovarjali tudi o vsakdanjem spopadanju s situacijami, v katerih je treba opredeliti svoj spol. Najbolj boli, če te opredelijo po spolu, ki ti je bil določen ob rojstvu, razloži Petra, ki jo v javnosti največkrat naslovijo z ‘gospa’.
Že kar lepo čez desetletje in to me precej moti. Včasih sem si s tem dovolil uničiti cel dan, zdaj ne več na srečo. Pa tudi imam zelo veliko srečo, da sem v taki službi, da mi ni treba z doma, ker jo imam doma. Bolj kot se lahko izogibam, se izogibam, ker je vseeno precej neprijetno.
Najbolj veselo, svobodno in videno se transspolne osebe počutijo, ko se potrudimo in z nevtralno uporabo jezika legitimiramo njihov obstoj. Pogosto imajo namreč občutek kot da sploh ne obstajajo. Kot da je njihov spol izmišljen spol.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.
Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto.
“Družba ti večkrat daje občutek, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti,” pove Anja Koletnik, vodja in ustanovitelj_ica Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Zakoreninjenost binarnega spolnega sistema jasno izraža jezik. Slovenščina je namreč močno spolno zaznamovana.
Za razliko od katerih drugih jezikov je za osebe, ki bi želele nevtralno uporabljati jezik, precej neprijeten. Ravno zato mešamo zaimke.
Za izražanje obeh slovničnih spolov Anja pogosto uporabi tudi podčrtaj, medtem ko ji srednji spol ni blizu, saj je preveč neoseben.
Nebinarne osebe nakupovanja oblačil ne doživljajo prijetno, razloži prostovoljec_ka Zavoda TransAkcija Petra Peterka. Kateri oddelek izbrati? Moški ali ženski? In v katero kabino oditi? Rešitev bi bil nebinaren oddelek z oblačili in kabina, ki ne bi bila spolno opredeljena. Še ena zapletena vsakdanja situacija je izbira stranišča.
Jaz hodim na obe stranišči. Moram reči, da že celo življenje. Ampak jaz še nikoli nisem imel s tem problemov. Povedano mi je bilo, da zaradi tega, ker sem velik in izgledam bolj strah vzbujajoč.
Obema veliko pomenijo stranišča, ki so opredeljena kot nespolna (npr.: v Pritličju in Tiffanyu na Metelkovi v Ljubljani) in so pri nas izjema. Medtem ko se ponekod v tujini počasi uveljavlja praksa, da se stranišč ne opredeljuje glede na spol.
Čeprav je pot do spoznanja ali potrditve lastne spolne identitete lahko dolga in stresna, je težje kot sebi spoznanje razkriti družini. Petra razloži: “Pol družine se več ali manj dela, da to ne obstaja. Se ne pogovarjamo, nimamo stikov. Mali del družine pa mi sledi, me posluša, ampak še ni bilo kaj dosti vprašanj, tako da ne morem nič reči.” Anja pa s ponosom pove, da ji je babica, ko je prebrala enega njenih prvih javnih intervjujev, poslala e-mail z lepim sporočilom.
Moja oma je ful faca. Ne glede na to, da je stara 87, je kar vešča na internetu. Napisala mi je nekaj v tem smislu: “Zelo zanimivo, ampak težko pot si si izbrala.” Sicer sem ji odgovorila, da to pač ni bila odločitev, da to pač jaz sem. Ampak mi je pa napisala: “Rada pa te imam vseeno”.
Spolna identiteta je doživljanje lastnega spola, ki se lahko ujema s spolom pripisanim ob rojstvu, lahko pa prihaja do neujemanja. Ravno pravica do izbire spolne identitete je bistvo transspolnosti. V oddaji Nočni obisk smo se pogovarjali tudi o vsakdanjem spopadanju s situacijami, v katerih je treba opredeliti svoj spol. Najbolj boli, če te opredelijo po spolu, ki ti je bil določen ob rojstvu, razloži Petra, ki jo v javnosti največkrat naslovijo z ‘gospa’.
Že kar lepo čez desetletje in to me precej moti. Včasih sem si s tem dovolil uničiti cel dan, zdaj ne več na srečo. Pa tudi imam zelo veliko srečo, da sem v taki službi, da mi ni treba z doma, ker jo imam doma. Bolj kot se lahko izogibam, se izogibam, ker je vseeno precej neprijetno.
Najbolj veselo, svobodno in videno se transspolne osebe počutijo, ko se potrudimo in z nevtralno uporabo jezika legitimiramo njihov obstoj. Pogosto imajo namreč občutek kot da sploh ne obstajajo. Kot da je njihov spol izmišljen spol.
Iz četrtkovega nočnega programa bomo izvedeli, kakšni so vzroki in posledice selitve smučarskega tekmovanja Zlata lisica iz Maribora v Kranjsko Goro.
Dve raziskovalki, dve znanstvenici, dve pohodki nas v svoji knjigi etnografskih esejev Hodopisi popeljeta skozi zgodbe robnih slovenskih pokrajin in njihovih prebivalcev. Z njima stopamo po stezah preteklosti in sedanjosti, odkrivamo številne zanimive zgodbe, ki sta jih iztrgali pozabi. Obenem premišljujeta o sami naravi raziskovanja, o tem, kako tesno so med seboj prepleteni antropologija, pisanje in hoja. Hodopisna meditacija je specifična človeška, kognitivno-fizična človeška dejavnost, pravita, nedokončana, nelinearna, meandrirajoča, tipajoča, odprta za nove zaključke in začetke. Skozi nočni pogovor bomo skupaj obiskali nekatere izmed poti, ki sta jih prehodili in popisali. Odpravili se bomo po poti Šavrink, spoznali blatne stezice in papirne cvetice Porabja, se potikali po koroških grapah in še kod. Na potep z Natašo Rogelja Caf, znanstveno sodelavko Inštituta za slovensko izseljenstvo, in Špelo Ledinek Lozej, znanstveno sodelavko Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, vas vabi Nada Vodušek.
Tokratni Nočni obisk bo nekoliko drugačen. V studiu se nam bo pridružila dramaturginja in ustvarjalka radijske igre Šepet spomina – Ana Obreza. Popeljala nas bo v Loško dolino ter se vprašala Kako se skozi zvočni spomin razkriva zgodovina kraja in ljudi, ki tam prebivajo? Kakšni pomeni in spomini so vpisani v zvočne krajine in kateri zvoki nam jih odstirajo? Več o tem, kako je Participatorna dokumentarna radijska igra Šepet spomina o zgodbah, vpisanih v zvočno krajino Loške doline nastala, pa izveste v tokratnem Nočnem obisku. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
December naj bi bil veseli mesec, a za marsikoga je vse prej kot to. Stiske ljudi tudi v času prazničnih dni lajšajo altruistični posamezniki, ki v okviru prostovoljstva pomagajo manj privilegiranim članom družbe. Prostovoljstvo je bilo rdeča nit ponedeljkovega Nočnega obiska. Na obisk je voditeljica Eva Lipovšek povabila mlado študentko, ki se je lani v okviru programa POTA Katoliške mladine odpravila v Kenijo, da bi pomagala otrokom z različnimi ovirami. Zakaj razume družbeno odgovornost kot pomembno vrednoto, kaj ji kot mladi kristjanki pomenijo prihajajoči prazniki in kakšno vlogo ima v njenem življenju glasba? Na Nočni obisk je prišla Petra Pograjc.
Tokratni gost voditeljice Liane Buršič je Klemen Selakovič, avtor in voditelj najbolj poslušanega podkasta v Sloveniji - Aidea. Novembra je pri založbi Mladinska knjiga izšla tudi njegova knjiga z istoimenskim naslovom, ki je zbir izjav, modrosti stotih gostov Selakovićevega podkasta in lastnih razmišljanj o vesolju, zavesti, tehnologiji, znanosti, ljubezni, drogah in prihodnosti človeštva. Klemen se sicer poklicno ukvarja z UX in UI dizajnom.
V nočnem programu bomo v prvi uri merili srčni utrip slovenskega dirigenta, ki narekuje vdihe in izdihe Simfoničnemu orkestru in Big Bandu RTV Slovenija. Patrik Greblo je tudi skladatelj in aranžer zabavne glasbe. Poln navdihov in idej potuje po menedžersko umetniški poti, kjer lovi note in piše za glasbenike, orkestre, za muzikale,…In , ne, ni hvalisav, spoštljivo sprejema kritike, obožuje družabnost. Z njim se bo pogovarjala Loredana Vergan. Tako bo odzvanjala prva ura po polnoči. V naslednjih nočnih urah do petih se bomo vozili po morju, ki nam odpira okno v svet, brskali po denarnicah za praznična darila. Nona Ana se bo spominjala šolskih prazničnih počitnic, ki so bile polne adrenalina, danes pa adrenalin uživamo v podvigih na rolkah ali v alpinizmu, kot boste lahko slišali. In to ne bo vse!
V zadnji Noči šansonov, ki jo bomo posvetili opusu Marjane Deržaj, bomo najprej poslušali nekaj njenih najboljših šansonov, tako eksistencialnih kot ljubezenskih. V drugem delu pa bomo prisluhniti tistim, ki so izvorno bodisi iz tujih dežel in gre za njihove slovenske priredbe, bodisi jih Marjana ni zapela v slovenščini, ampak v srbohrvaščini. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Po polnoči prihaja na obisk upokojeni časnikar in urednik Večera, Mirko Munda. Znotraj časopisne hiše je preživel burna desetletja, po upokojitvi pa se je posvetil raziskovanju krajevne zgodovine domačega okolja. V nadaljevanju noči bomo najprej prisluhnili zanimivi glasbeni gostji, mladi pevki z izjemnim glasom, Nini Lampret, nato pa s popotnico Bernardo Biber raziskovali Sumatro. Poklonili se bomo še pionirju rock and roll glasbe, Little Richardu, in se pomudili na nedavnem simpoziju o slovenskih pogledih o zgodovini vzhodne Evrope.
Ko se igralec preobleče v kožo nekoga drugega, zmeraj odkrije tudi nekaj o sebi. Podobno se zgodi tudi pozornemu, občutljivemu gledalcu. Umetnost se človeka dotakne na več ravninah. Besede, tudi če so bile napisane pred sto ali več leti, ne izgubijo svoje moči. Drama Miroslava Krleže V agoniji, v odlični postavitvi režiserke Nine Šorak in sijajni interpretaciji protagonistov Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, je eno takih del, ki nas tudi danes pretrese s svojo eksistencialno silovitostjo. O moči umetnosti bo tekel pogovor. Ne le gledališke, tudi glasbene. O žalostni mehkobi sevdaha. O ravnicah spomina. O prepletu materialnega in duhovnega, tuzemskega in transcendentalnega, ki se zgodi prav v umetnosti. Saša Tabakovića je v nočni studio povabila Nada Vodušek.
Primorska glasbenica navdušuje z neusahljivo energijo, smehom in neizmerno voljo do življenja. Energična pevka prihaja iz Plavij pri Škofijah, s kolegi glasbeniki pa, po večini s poskočnimi vižami, navdušuje mlado in staro. Sicer je že upokojenka, vendar jo je mogoče večkrat videti tudi na prireditvah z elektronsko glasbo, na katerih zanosno ploska mlademu DJ-u. O glasbi, flori in favni, karieri in življenju na splošno se bo voditeljica Lucija Grm pogovarjala z vodilnim glasom Primorskih fantov – Ivico Vergán.
Pred mikrofon smo tokrat povabili pevko, televizijsko voditeljico, manekenko in igralko, Nino Osenar Kontrec. Seznam svojih talentov sedaj dopolnjuje še s pisateljico. V objemu življenja je naslov knjižnega prvenca, v katerem govori o večletnem boju za preživetje. Zbolela je za kroničnim sindromom utrujenosti, ki jo je za ne samo mesece, ampak leta priklenil na posteljo. V viharju bolečin, agonije, solza je našla ljubezen. Ljubezen do sebe in do življenja. A pot do tja ni bila lahka. Del poti bo z Nino Osenar Kontrec prehodil Sandi Horvat.
Tokratni nočni program uvodoma prinaša oddajo Midva, v kateri je Nataša Benčič gostila pisatelja in nekdanjega pomorščaka Goga Vukšiča in njegovega sina, glasbenika Andreja Bučarja, Drilla. Tudi nadaljevanje bo prineslo zanimive teme, zaradi katerih bo morda sobotno jutro hitreje tu: od erozije, ki pospešeno napada oddaje Sredozemlja, do zgodbe nonota Slavka Merviča iz Šmihela, obiskali bomo starostnike iz poplavljenih območij, ki so jim donacije Rdečega križa omogočile enotedenske počitnice v Zdravilišču Debeli rtič, izvedeli, kako se obnašati obisku gozda, da na svojo prisotnost opozorimo medvede, in predstavili koprsko razstavo Vidne/Nevidne ženske. Nočni program bo ob glasbenem izboru Armanda Šturmana povezala Anita Urbančič.
Prižgali smo prvo adventno svečko in zakorakali v december, mesec, ki je vsako leto v znamenju dobrodelnosti, luči in upanja. Zato bo v prvi uri naš gost v nočnem programu priljubljen duhovnik Martin Golob, ki zelo rad obišče tudi nas Štajerce. Pogovoru, ki ga je pripravila Jasmina Bauman, prisluhnite v prvem delu nočnega programa, nekaj minut po polnoči. Po eni uri prihaja na obisk Petra Dobnikar iz Konservatorija za glasbo in balet Maribor, kjer uči balet. Ob glasbi bo spregovorila tudi o knjigi in ljubezni, ki se v tem mesecu še posebej iskri. Razvajali pa vas bomo tudi z domačimi in tujimi uspešnicami z lestvice Top 17. Vaš nočni gostitelj bo Robert Zajšek.
V tokratni Nočni obisk pride pisatelj, ki ima za seboj že osem romanov, štiri zbirke kratkih pripovedi in kar enajst knjig za mlajše bralce. In čeprav je prvi roman napisal šele po tridesetem letu, je takoj osvojil slovenske bralce in dobil številne nagrade ter nominacije. Kar petkrat se je potegoval za nagrado kresnik. Kot pravi sam, si je od mladih nog rad izmišljeval zgodbe, zato mu teh ne bo kmalu zmanjkalo. Po izobrazbi je zgodovinar. V svojih delih nas vedno znova popelje na potovanje, bodisi fantazijsko bodisi realistično, v preteklost, sedanjost ali prihodnost. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Sebastijana Preglja.
Maša Golob je violinistka, ki se širši javnosti namesto s klasično violino predstavlja z električno. Nad tem instrumentom se je navdušila, ko se je po letih študija v Berlinu vrnila v Slovenijo, kjer se je, z naglo naraščajočim številom koncertov, hitro začela uveljavljati kot ena najodmevnejših električnih violinistk pri nas. O tem, kako se je spopadla s tremo in anksioznostjo pred nastopi, pa tudi o tem, kako pomembno je, da v življenju sledimo svojim sanjam in nad njimi ne obupamo, je spregovorila v Nočnem obisku.
Skladatelj in zborovodja Miro Kokol se je že v otroštvu navduševal za glasbo. Po diplomi iz kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo se je v veliki meri posvečal mladinskemu zborovodstvu. Vrsto let je vodil različne zbore, v spominu mnogih generacij mladih pevcev pa je ostal tudi kot avtor in urednik zbirke pesmi Prek sveta odmeva pesem, ki se je dvajset let uporabljala kot učbenik v osnovnih šolah. O svoji bogati glasbeni poti bo Miro Kokol pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma v noči na nedeljo.
Evi Furlan je uspelo v studio povabiti izredno prijetnega človeka, izkušenega turističnega vodnika, ki pri svojih 83-ih letih še vedno vodi skupine po svetu. Gilbert Civardi, je izjemno nadarjen za jezike – trenutno se uči stare grščine, za gosta pa ga je urednica nočnega programa, ki nocoj poteka iz novogoriškega studia RA KP izbrala tudi, ker je potomec Aleksandrinke. Pogovarjala sta se o tem, kakšno je bilo v prejšnjem stoletju življenje v Egiptu, kamor so kot dojilje in pomočnice odhajale mnoge ženske iz Vipavske doline, saj jih je v to prisilila revščina domačega okolja. Gilberto Civardi torej v Nočnem obisku …
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili baletnega solista, pedagoga in čedalje pogosteje tudi koreografa – Lukasa Zuschlaga. Kako je videti njegov vsakdan, kakšen je njegov umetniški miselni nazor, kako poteka njegova kariera, kakšne projekte pripravlja, tako na plesnem kot koreografskem področju, in še marsikaj bomo izvedeli malo po polnoči!
Na Nočni obisk je prišel performer in zapisovalec prepovedanih misli, Renato Volker, v Mariboru rojeni upokojeni učitelj. Oče in dedek, ki je na dopustu pri triintridesetih letih imel prvi spolni odnos z moškim. »Vsake toliko je okej, če nisi okej,« trdi nočni sopotnik. Pogovarjali smo se o zgodbah, ki jih je pisalo njegovo življenje. O geografskih rešitvah za čustvene probleme, iskanju, družbeni klimi in smislu je klepetal s Saro Zmrzlak.
Nedavno je izšla njegova nova zbirka pesmi. Naslov Ljubezen, znanost jarma na prvi posluh zveni ironično, vendar se bralcu ob branju verzov kmalu razkrije, da srž poezije ni v ironiji, čeprav samoironija, ki je pesniku domača, pogosto pokuka iz njih. Kar nas zadene kot Amorjeva puščica, je globoko, resno premišljevanje o jedru človeka in njegovega dojemanja ljubezni, v katerem se lahko vsak najde. Poezija je osebna, intimna, izkustvena, metaforična in prav zato univerzalna. Ne le ljubezen, ki jo nenehno iščemo povsod, kjer je, in še večkrat tam, kjer je ni, življenje samo je skrivnost, večni krog rojevanja in minevanja: “Smrt in življenje sta isto, nirvana je prehod, stari rokerji so to vedeli.” Je tudi Matjaž Pikalo roker? Na to vprašanje bo odgovoril sam. Je pesnik in pisatelj, igralec, glasbenik. Njegov najljubši letni čas je indijansko poletje, najljubša pijača pelinkovec. O vsem drugem, tudi o tem, kako sta na njegovo poezijo vplivala Tomaž Akvinski ali mojster Eckhart, pa v nočnem pogovoru, kamor ga je povabila Nada Vodušek.
Neveljaven email naslov