Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
Plezalni začetki
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
“Ko sem prišla domov s planinskega tabora, sem hotela le še plezati.”
Za pravi začetek plezalne kariere šteje prvo tekmo, decembra leta 90, na kateri je bila tretja med fanti. Leta 91 je bil prvič organiziran pokal Slovenije v športnem plezanju za mlajše kategorije in od takrat je redno tekmovala in zato tudi vse več trenirala. V svoji kategoriji je bila vedno prva, od leta 94 pa tudi članska državna prvakinja.
Prvič je na stopničke SP stopila leta 97, leta 99 je bila tretja v skupnem seštevku, leta 2001 pa je bilo najuspešnejše do takrat; štirikrat je stala na najvišji stopnički, postala svetovna prvakinja v švicarskem Winterthuru in sezono končala na prvem mestu svetovne jakostne lestvice. Vendar pa tekmovanja niso bila edino področje Martninih plezalnih uspehov. Tudi v plezanju v naravnih stenah je bila v svetovnem vrhu; leta 97 je kot peta ženska na svetu preplezala smer z oceno 8b+.
Martina se je v času svoje športne kariere preizkusila tudi kot vodja, trenerka mladincev in to skupaj z bivšim selektorjem mladinske reprezentance Borutom Kavzarjem, ki smo ga med pogovorom poklicali.
“Plezalci smo zelo eni hipiji, friksoni – neresni ljudje.”
Iz Slovenije v Francijo …
Če z glavo nisi 100% prisoten na tekmi, uspeha ni. In tako je leta 2006 Martina tekmovalno kariero obesila na klin. Nekaj let za tem je našla srečo zunaj naših meja.
“Kot bi že prej čutila, da bom nekoč v Franciji, sem se že zelo zgodaj začela učiti francoščino.”
El capitan
Ko danes gleda fotografije El Capitana na steni v sobi, Martina pravi, da začuti veter, sliši bučanje slapu, petje ptic … A potovanje na vrh je bilo vse prej kot enostavno.
“S seboj imaš tudi prenosno stranišče – in po petih dneh to ne diši najbolje – za tabo letijo muhe, ko to nosiš z gore.”
Ob tem dodaja še zanimivo anekdoto:«Me en malo smešen plezalec z avstrijskim naglasom začne spraševati o El Ninu, da bi ga šel rad splezat. Pred nekaj urami sem ga srečala nad smerjo Separate Reality (7a poč), ko se je pritoževal, da je nikakor ni mogel splezat, kar za Evropejce ni nič čudnega, a za nekoga, ki se podaja v El Cap, v eno od težjih smeri, vseeno nepričakovano. »Ne vem, mogoče se tale Avstrijec zaganja v pretežko smer«, sem si mislila, in mu povedala čisto vse o njej, skoraj do giba natančno, namerno pa sem velikokrat omenila, da so svedri, kjer so, zelo narazen, da je plezanje res tehnično, velikokrat malo adrenalinsko in da je vse skupaj velik zalogaj. No, ko si na koncu izmenjava maile, ugotovim, da človek mora vedeti, kaj je adrenalin in kako se pleza tehnično zahtevne plate; bil je namreč Hansjorg Auer, tisti ki je lani soliral Ribo v Marmoladi!«
Smer 8c lansko leto septembra …
Lanskega septembra je Martina opravila izjemen vzpon v smeri Max power (8c) v francoskem plezališču Bionnyssay. Zgodba ima še eno zanimivost, saj je Martina preplezala smer, v kateri je prvi vzpon pred petimi leti opravil njen mož Nico. V družbi varovalke in nekdanje sotekmovalke Liv Sansoz je uspela v tem večletnem projektu. Zanjo je bila to druga smer težavnosti 8c, leta 2005 je v Mišji Peči preplezala smer Vizija (8c). Takrat je bil to prvi slovenski ženski vzpon v smeri, ocenjeni z 8c in je postala šesta plezalka na svetu, ki ji je uspel takšen podvig.
“Dobro moraš biti telesno pripravljen in najti smer, ki ti odgovarja.”
Martino Čufar Potard lahko v tem tednu ulovite na predavanju v Cankarjevem domu na 11. Festivalu gorniškega filma.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
Plezalni začetki
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
“Ko sem prišla domov s planinskega tabora, sem hotela le še plezati.”
Za pravi začetek plezalne kariere šteje prvo tekmo, decembra leta 90, na kateri je bila tretja med fanti. Leta 91 je bil prvič organiziran pokal Slovenije v športnem plezanju za mlajše kategorije in od takrat je redno tekmovala in zato tudi vse več trenirala. V svoji kategoriji je bila vedno prva, od leta 94 pa tudi članska državna prvakinja.
Prvič je na stopničke SP stopila leta 97, leta 99 je bila tretja v skupnem seštevku, leta 2001 pa je bilo najuspešnejše do takrat; štirikrat je stala na najvišji stopnički, postala svetovna prvakinja v švicarskem Winterthuru in sezono končala na prvem mestu svetovne jakostne lestvice. Vendar pa tekmovanja niso bila edino področje Martninih plezalnih uspehov. Tudi v plezanju v naravnih stenah je bila v svetovnem vrhu; leta 97 je kot peta ženska na svetu preplezala smer z oceno 8b+.
Martina se je v času svoje športne kariere preizkusila tudi kot vodja, trenerka mladincev in to skupaj z bivšim selektorjem mladinske reprezentance Borutom Kavzarjem, ki smo ga med pogovorom poklicali.
“Plezalci smo zelo eni hipiji, friksoni – neresni ljudje.”
Iz Slovenije v Francijo …
Če z glavo nisi 100% prisoten na tekmi, uspeha ni. In tako je leta 2006 Martina tekmovalno kariero obesila na klin. Nekaj let za tem je našla srečo zunaj naših meja.
“Kot bi že prej čutila, da bom nekoč v Franciji, sem se že zelo zgodaj začela učiti francoščino.”
El capitan
Ko danes gleda fotografije El Capitana na steni v sobi, Martina pravi, da začuti veter, sliši bučanje slapu, petje ptic … A potovanje na vrh je bilo vse prej kot enostavno.
“S seboj imaš tudi prenosno stranišče – in po petih dneh to ne diši najbolje – za tabo letijo muhe, ko to nosiš z gore.”
Ob tem dodaja še zanimivo anekdoto:«Me en malo smešen plezalec z avstrijskim naglasom začne spraševati o El Ninu, da bi ga šel rad splezat. Pred nekaj urami sem ga srečala nad smerjo Separate Reality (7a poč), ko se je pritoževal, da je nikakor ni mogel splezat, kar za Evropejce ni nič čudnega, a za nekoga, ki se podaja v El Cap, v eno od težjih smeri, vseeno nepričakovano. »Ne vem, mogoče se tale Avstrijec zaganja v pretežko smer«, sem si mislila, in mu povedala čisto vse o njej, skoraj do giba natančno, namerno pa sem velikokrat omenila, da so svedri, kjer so, zelo narazen, da je plezanje res tehnično, velikokrat malo adrenalinsko in da je vse skupaj velik zalogaj. No, ko si na koncu izmenjava maile, ugotovim, da človek mora vedeti, kaj je adrenalin in kako se pleza tehnično zahtevne plate; bil je namreč Hansjorg Auer, tisti ki je lani soliral Ribo v Marmoladi!«
Smer 8c lansko leto septembra …
Lanskega septembra je Martina opravila izjemen vzpon v smeri Max power (8c) v francoskem plezališču Bionnyssay. Zgodba ima še eno zanimivost, saj je Martina preplezala smer, v kateri je prvi vzpon pred petimi leti opravil njen mož Nico. V družbi varovalke in nekdanje sotekmovalke Liv Sansoz je uspela v tem večletnem projektu. Zanjo je bila to druga smer težavnosti 8c, leta 2005 je v Mišji Peči preplezala smer Vizija (8c). Takrat je bil to prvi slovenski ženski vzpon v smeri, ocenjeni z 8c in je postala šesta plezalka na svetu, ki ji je uspel takšen podvig.
“Dobro moraš biti telesno pripravljen in najti smer, ki ti odgovarja.”
Martino Čufar Potard lahko v tem tednu ulovite na predavanju v Cankarjevem domu na 11. Festivalu gorniškega filma.
Strah pred neznanim Anje Medle iz Črnomlja ni ohromil do te mere, da se ne bi podala novim izzivom naproti. Pred dobrim letom dni je sprejela delo vzgojiteljice v enoti novomeškega vrtca Pedenjped, ki se nahaja v romskem naselju Brezje. Delo z romskimi otroki in njihovimi starši je pravi danes, njeno poslanstvo. Njeno zgodbo bomo spoznali v nedeljskem nočnem obisku.
Gost nočnega programa bo Franco Juri. Od leta 2013 je direktor Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu. Je avtor številnih člankov, reportaž in esejev, objavljenih doma in v tujini ter petih knjig satiričnih karikatur, nastalih med 1989 in 2006. Bil je tudi veleposlanik RS v Španiji in na Kubi, preizkusil se je v novinarskih vodah, vseskozi pa ga spremlja glasba. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar.
Po polnoči se bomo pogovarjali s trenerjem fitnesa in aerobike Damirjem Čujem. Govorili bomo o pravilni vadbi in skladnosti telesa in duha, med drugim se bomo vprašali tudi, kako telesno aktivni smo Slovenci in ali se krepi naša ozaveščenost o zdravem načinu življenja. Pripravlja Teodor Bostič.
Sašo Tomažič je redni profesor Univerze v Ljubljani in avtor številnih znanstvenih člankov. Njegovo osnovno področje so informacijske in komunikacijske tehnologije, njegov humanistični duh pa raziskuje tudi trenutni globalni družbeno ekonomski sistem. V knjigi Imagine – Neprofitna družba: utopija ali nujnost, jasno in vsakomur razumljivo analizira temeljne postulate kapitalizma, predvsem dobiček iz kapitala, ki botruje nastanku dolžniških in ekonomskih kriz, v katere smo ukleščeni. Verjame, da je sistem mogoče spremeniti in da je čas za spremembe zdaj. Sašo Tomažiča je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Prazniki v rodno domovino velikokrat pripeljejo tudi tiste, ki svojo življenjsko pot utirajo v tujini. Med njim je tudi Nike Perne, ki že nekaj časa od blizu spoznava portugalsko prestolnico. V Lizboni je zaposlena v mednarodnem podjetju, ki se ukvarja z organizacijo umetniških dogodkov, ki povezujejo svetlobo in tehnologijo, med drugim tudi svetlobni festival LUMINA, na katerem je v preteklosti sodelovalo kar nekaj umetnikov iz Slovenije. To pa ni vse, kar Niko Perne zanima in s čimer se ukvarja. Obudila je povezovanje Slovencev na Portugalskem, vpeta je v kar nekaj mednarodnih sodelovanj, ena od velikih ljubezni pa je tudi glasba. Seveda je ne bo manjkalo tudi med nočnim pogovorom, v katerem nam bo približala svoje aktivnosti, želje in izkušnje, hkrati pa seveda tudi življenje v mestu ob izlivu reke Tajo. Niko Perne je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Rok Peric se počasi in pogumno prebija v svet fotografije in videografije. Želi si potovati in fotografirati in ravno neodvisnost, ki jo prinaša ta umetnost, je razlog, da je tako vzljubil fotografijo. Gre za zelo kreativno delo, kjer pa je pomembno povezovanje znanj in neskončne domišljije v končni izdelek. Februarja je odprl svoj YouTube kanal, kjer v slovenščini deli nasvete o fotografiji in videografiji in tako začrtal novo pot pri njegovem ustvarjanju. Na nočnem obisku ga bo gostil Boštjan Simčič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Galaksije. Ste vedeli, da strokovnjaki govorijo o jatah galaksij? Te raziskujemo tudi v Sloveniji, ena od raziskovalk lastnosti plina v skupinah in jatah galaksij je tudi dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Na klepetu v Nočnem obisku se bomo z gostjo sprehodili po vesolju, obiskali še kakšno supernovo, spregovorili o kozmoloških simulacijah ter z vprašanji skušali dobiti odgovore, da bomo lažje razumeli delovanje vesolja. Pogovor pripravlja Sandi Horvat.
Naš največji živalski vrt – ZOO Ljubljana, ki letos praznuje 70 let, ima srečo, da so v njegovi ekipi poleg občudovanja vrednih živalih tudi izjemni ljudje. Eden izmed njih je Matija Ramšak, najstarejši oskrbnik živali v ZOO-ju, ki je tja prvič prišel že davnega leta 1982 kot navdušen akvarist. Zdaj že nekaj let skrbi za skupino živali med katerimi so levi, tigri, gepardi, žirafe, kamele, zebre, antilope in, njegovo najljubše dekle – 44 letna azijska slonica Ganga. Ramšak ima z Gango posebno vez in tudi nasploh so mu sloni zelo ljubi, zdaj ravno čaka na zagovor diplomske naloge na temo spanja slonov. Kljub obilju življenjskih izkušenj, se še vedno ves čas izobražuje, išče nove in živalim prijazne načine treninga in je tudi inovator. Bodite z nami v noči s sobote na nedeljo, ko pride k nam na obisk. Njegove zgodbe iz živalskega kraljestva so navdihujoče in osupljive.
Poljanka Dolhar je novinarka in urednica za področje kulture. Njeno delo lahko spremljate v slovenskih in italijanskih medijih, največ v Primorskem dnevniku – edinem dnevniku slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki izhaja od leta 1945. Od povojnih let v Trstu deluje tudi društvo Slovenski klub, ki mu predseduje Dolharjeva. Z Ivano Zajc bosta govorili o primorskem kulturnem vrvežu, o Slovencih v Italiji, o pisanju, o lepih stvareh, o Srečku Kosovelu, gledališču in svetilnikih.
Na nočni klepet prihaja glasbeni producent Dejan Radičevič Daisy, ki na domači glasbeni sceni ustvarja že od leta 1997. Pod njegovimi »ušesi« so nastali mnogi – v Sloveniji in tudi širše – popularni projekti pevk, pevcev in skupin, kot so: Siddharta, Big foot mama, Sestre, Neisha, Alya, Trkaj, Zoran Predin, Željko Joksimovič, Nuša Derenda in še kdo. Sodeloval je pri nastanku več kot 50-ih albumov in organiziral več kot 500 dogodkov. Zanimivo bo, zato prisluhnite – takoj po polnoči, ko ga bo gostil Robert Zajšek.
Deset let po Zadnji egoistični predstavi je samega sebe znova režiral v Prvi altruistični predstavi. V tej sezoni se lahko na malem odru SNG Drame v Ljubljani udeležite Bedenja, ki ga je postavil po besedilu Nebojše Pop Tasića. Predstava, ki jo vidi kot koncert za igralske glasove in uglasbene rekvizite. Prej, vmes in potem režira še mnoge druge avtorje, svoje avtorske priredbe in lastna besedila. Kot pravi, gre pri režiji predvsem in najprej za užitek, ljubezen, ne glede na to, od kod pride snov. Gledališkega režiserja, igralca, pisca dram in dramatizacij ter intermedijskega umetnika Mareta Bulca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Premik ure iz zimskega na poletni čas pri nas poznamo od leta 1983. Nekaj manj kot 40 let kasneje bomo ure nehali premikati in ure bodo vse leto kazale zdajšnji zimski čas. Poletnega naj bi izmed naših sosed imela zgolj Hrvaška, kar je z vidika turizma povsem logična izbira. Kaj bo prinesel enotni čas skozi vse leto? Bi raje imeli zimskega ali poletnega? Kakšne so pozitivne in kakšne negativne posledice tega ukrepa? Na telefonski številki 01/475 22 22 vas to noč voditelj Jure K. Čokl vabi k reševanju čisto prave časovne zanke.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja predsednik društva Gorska reševalna služba Kamnik Srečo Podbevšek. Kljub temu, da je kamniška postaja ena izmed večjih v Sloveniji, pri vrhu tudi po številu intervencij, se je znašla v nezavidljivem položaju, saj so zaradi sistemske neurejenosti na področju reševanja v gorah, ostali brez primernih prostorov. Tako so se v stiski znašli tisti, ki se običajno odpravijo na pomoč drugim. O tem, zakaj so se znašli v neprimernih začasnih prostorih, kako tudi s pomočjo zbiranja dobrodelnih sredstev rešujejo nastale težave in poslanstvu gorske reševalne službe, bomo s Srečom Podbevškom govorili po polnoči.
Anja Smogavec živi kljub cerebralni paralizi nadvse polno življenje in se zlepa ne predaja malodušju. Njeni veliki ljubezni, sprostitev in način izražanja sta glasba in pisanje, že kot srednješolka je izdala mladinski roman in pesniško zbirko. O tem, kako je sprejela svojo bolezen in kakšen je njen recept za polno in pozitivno življenje, pa v pogovoru takoj po polnoči. Naš gost bo tudi dr. Dragan Potočnik, znan svetovni popotnik, pesnik in pisatelj, v nadaljevanju noči pa boste prisluhnili glasbi Franka Sinatre. Vabljeni v družbo Darinke Čobec!
Slovenska kriminalistična serija Ekipa Bled privabi vsako nedeljo pred televizijske ekrane številne ljubitelje kriminalk. Nadobudni prišlek Luka, izkušena kriminalistka Nives in pošteni šef Ferdo rešujejo primer za primerom, ob tem pa se med njimi tkejo tovariške in prijateljske vezi. Zakaj se serija dogaja na Bledu? Ali bo Ferdu uspelo razkrinkati Urha? Kaj bo z ljubeznijo med Lukom in Saro? In čigav je pes Rudi? Verjamemo, da nam kakšno podrobnost razkrije Blaž Završnik - avtor serije, režiser in scenarist, gost nocojšnjega Nočnega obiska. Prstne odtise mu bo v studiu nočnega programa odvzel Iztok Konc.
Neveljaven email naslov