Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pes je človekov najboljši prijatelj. A kaj se zgodi, ko je ta prijatelj napadalen do naših bližnjih, ko povzroča nered v našem stanovanju, ko neprestano laja in se ne odziva na naše klice? Naš nočni gost Jure Pribičevič pravi, da se lahko prav vsakega psa prevzgoji. Že vrsto let uspešno zastopa Slovenijo in Klub vodnikov reševalnih psov Kranj na iskalnih akcijah in največjih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Pred časom pa je skupaj s prijateljem izoblikoval edinstven sistem vzgoje psov in reševanja vedenjskih motenj in se lotil najtežjih primerov psov v Sloveniji. Če imate tudi sami doma pasjega štirinožca, ki vam povzoča veliko težav, ne preslišite pogovora Jureta Pribičeviča z voditeljico Tadejo Bizilj.
nočni gost Jure Pribičevič
Šolanje : vzgoja psa
Pes je človekov najboljši prijatelj. A kaj se zgodi, ko je ta prijatelj napadalen do naših bližnjih, ko povzroča nered v našem stanovanju, ko neprestano laja in se ne odziva na naše klice? Naš nočni gost Jure Pribičevič pravi, da se lahko s časom in trudom prav vsakega psa prevzgoji. A pri tem poudarja, da se je šolanje in vzgoja psov v preteklem desetletju precej spremenilo. Včasih je veljalo, da psički v prve pol leta starosti nimajo kaj iskati v pasji šoli, saj je precejšen del šolanja temeljil na fizičnem kaznovanju.
Včasih se je s psi delalo bolj na silo.
Kot otrok si je Jure želel psa, a tega zaradi bivanja v bloku ni nikoli na glas povedal. Še več. Psov se je obenem celo bal. Šport je bil tisti, ki je v najstniških letih prevladal, v kolesarstvu je nizal uspeh za uspehov, se spogledoval celo s profesionalno kariero, a moral zaradi bolečin v nogi kolesarstvo obesiti na klin. Po tem je v njegovem življenju ostala velika praznina – to je zapolnil s svojim prvim kužkom Lanom. Z zlatim prinašalcem sta nato vrsto let uspešno zastopala Slovenijo in Klub vodnikov reševalnih psov Kranj na iskalnih akcijah in največjih tekmovanjih doma in po svetu. Poseben izziv je bilo reševanje v popotresni Indoneziji.
Ni elektrike, ni vode – prepuščen si sam sebi, zelo dobro moraš poskrbeti za svojo varnost in biti obenem s svojim psom tudi uporaben.
ALFAKAN
Leta 2010 sta se Jure Pribičevič in njegov prijatelj David Pogačnik odločila, da na podlagi svojih izkušenj in obenem napak, ki sta jih sama naredila in se iz njih veliko naučila, odpreta pasjo šolo Alfakan, kjer se ukvarjata z vzgojo psov na naraven način. To pomeni, da pri svojem delu uporabljata tehnike, ki omogočajo vzpostavljanje vezi na osnovi naravnih, genetsko pogojenih zakonov. Njihovo vodilo je skrb za pse in zato se pri delu osredotočata na lastnike.
Lastnike psov želimo izobraziti o uporabnih veščinah, ki močno olajšajo sobivanje s psom in omogočajo enostavno doseganje položaja vodje brez uporabe sile.
Njihove stranke so lastniki psov, ki hočejo imeti vzgojenega psa. So ljudje, ki se želijo izobraziti o nagonih psov in njihovih učnih procesih z namenom, da bi s psi lažje in bolje sobivali.
Zavračamo klasične pristope šolanja psov in metode pasjih šol, ki temeljijo na uporabi sile. Naše delo je zasnovano na kombinaciji različnih metod in pristopov (kliker metode, pozitivna motivacija …), ki pripomorejo k doseganju ravnovesja psa in preprečevanju nezaželenega vedenja.
Izbira psa
Preden se odločite za nakup psa, morate biti prepričani, da imate vse pogoje, ki jih nov družinski član potrebuje. So vaše bivanjske razmere urejene, se z nakupom psa strinjajo vsi člani družine, imate dovolj časa za socializacijo, šolanje in vsakodnevne sprehode ter finančnih sredstev za hrano, opremo in veterinarsko oskrbo? Ste pripravljeni vaše počitnice prilagajati pasjemu kosmatincu oziroma imate nekoga, ki bi lahko poskrbel za psa v primeru vaše daljše odsotnosti? Odločitev za nakup psa mora biti dobro premišljena, brez naglice, nekega trenutnega navdiha ali želje po izpolnitvi sanj vaših otrok.
Imamo situacije, kjer nekajletni otrok toliko časa “teži”, da hoče imeti psa, da mu starši to željo izpolnijo. A otrok potem seveda ne more sam skrbeti zanj.
Vsakodnevni treningi
Za konec pogovora je naš gost Jure Pribičevič podal še nekaj nasvetov za vsakodnevni trening s psom.
Poiskati moramo pasji potencial – vsak pes je v nečem dober.
Celoten pogovor z nočnim gostom lahko poslušate zgoraj – v njem je podal kar nekaj koristnih nasvetov o vzgoji psov pa tudi o sami prehrani, odpoklicu in izbiri prave pasme.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pes je človekov najboljši prijatelj. A kaj se zgodi, ko je ta prijatelj napadalen do naših bližnjih, ko povzroča nered v našem stanovanju, ko neprestano laja in se ne odziva na naše klice? Naš nočni gost Jure Pribičevič pravi, da se lahko prav vsakega psa prevzgoji. Že vrsto let uspešno zastopa Slovenijo in Klub vodnikov reševalnih psov Kranj na iskalnih akcijah in največjih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Pred časom pa je skupaj s prijateljem izoblikoval edinstven sistem vzgoje psov in reševanja vedenjskih motenj in se lotil najtežjih primerov psov v Sloveniji. Če imate tudi sami doma pasjega štirinožca, ki vam povzoča veliko težav, ne preslišite pogovora Jureta Pribičeviča z voditeljico Tadejo Bizilj.
nočni gost Jure Pribičevič
Šolanje : vzgoja psa
Pes je človekov najboljši prijatelj. A kaj se zgodi, ko je ta prijatelj napadalen do naših bližnjih, ko povzroča nered v našem stanovanju, ko neprestano laja in se ne odziva na naše klice? Naš nočni gost Jure Pribičevič pravi, da se lahko s časom in trudom prav vsakega psa prevzgoji. A pri tem poudarja, da se je šolanje in vzgoja psov v preteklem desetletju precej spremenilo. Včasih je veljalo, da psički v prve pol leta starosti nimajo kaj iskati v pasji šoli, saj je precejšen del šolanja temeljil na fizičnem kaznovanju.
Včasih se je s psi delalo bolj na silo.
Kot otrok si je Jure želel psa, a tega zaradi bivanja v bloku ni nikoli na glas povedal. Še več. Psov se je obenem celo bal. Šport je bil tisti, ki je v najstniških letih prevladal, v kolesarstvu je nizal uspeh za uspehov, se spogledoval celo s profesionalno kariero, a moral zaradi bolečin v nogi kolesarstvo obesiti na klin. Po tem je v njegovem življenju ostala velika praznina – to je zapolnil s svojim prvim kužkom Lanom. Z zlatim prinašalcem sta nato vrsto let uspešno zastopala Slovenijo in Klub vodnikov reševalnih psov Kranj na iskalnih akcijah in največjih tekmovanjih doma in po svetu. Poseben izziv je bilo reševanje v popotresni Indoneziji.
Ni elektrike, ni vode – prepuščen si sam sebi, zelo dobro moraš poskrbeti za svojo varnost in biti obenem s svojim psom tudi uporaben.
ALFAKAN
Leta 2010 sta se Jure Pribičevič in njegov prijatelj David Pogačnik odločila, da na podlagi svojih izkušenj in obenem napak, ki sta jih sama naredila in se iz njih veliko naučila, odpreta pasjo šolo Alfakan, kjer se ukvarjata z vzgojo psov na naraven način. To pomeni, da pri svojem delu uporabljata tehnike, ki omogočajo vzpostavljanje vezi na osnovi naravnih, genetsko pogojenih zakonov. Njihovo vodilo je skrb za pse in zato se pri delu osredotočata na lastnike.
Lastnike psov želimo izobraziti o uporabnih veščinah, ki močno olajšajo sobivanje s psom in omogočajo enostavno doseganje položaja vodje brez uporabe sile.
Njihove stranke so lastniki psov, ki hočejo imeti vzgojenega psa. So ljudje, ki se želijo izobraziti o nagonih psov in njihovih učnih procesih z namenom, da bi s psi lažje in bolje sobivali.
Zavračamo klasične pristope šolanja psov in metode pasjih šol, ki temeljijo na uporabi sile. Naše delo je zasnovano na kombinaciji različnih metod in pristopov (kliker metode, pozitivna motivacija …), ki pripomorejo k doseganju ravnovesja psa in preprečevanju nezaželenega vedenja.
Izbira psa
Preden se odločite za nakup psa, morate biti prepričani, da imate vse pogoje, ki jih nov družinski član potrebuje. So vaše bivanjske razmere urejene, se z nakupom psa strinjajo vsi člani družine, imate dovolj časa za socializacijo, šolanje in vsakodnevne sprehode ter finančnih sredstev za hrano, opremo in veterinarsko oskrbo? Ste pripravljeni vaše počitnice prilagajati pasjemu kosmatincu oziroma imate nekoga, ki bi lahko poskrbel za psa v primeru vaše daljše odsotnosti? Odločitev za nakup psa mora biti dobro premišljena, brez naglice, nekega trenutnega navdiha ali želje po izpolnitvi sanj vaših otrok.
Imamo situacije, kjer nekajletni otrok toliko časa “teži”, da hoče imeti psa, da mu starši to željo izpolnijo. A otrok potem seveda ne more sam skrbeti zanj.
Vsakodnevni treningi
Za konec pogovora je naš gost Jure Pribičevič podal še nekaj nasvetov za vsakodnevni trening s psom.
Poiskati moramo pasji potencial – vsak pes je v nečem dober.
Celoten pogovor z nočnim gostom lahko poslušate zgoraj – v njem je podal kar nekaj koristnih nasvetov o vzgoji psov pa tudi o sami prehrani, odpoklicu in izbiri prave pasme.
Domačini v Mirnski kotlini jo poznajo po tem, da se je rodila v Bistrici pri Šentrupertu. Gimnazijo je obiskovala v Novem mestu, Medicinsko fakulteto pa v Ljubljani. Kot zdravnico jo poznajo v Mariboru, Zagrebu in v Ljubljani. Še najbolj pa jo povezujemo z ustanovo Slovenija-transplant, ki jo je pomagala ustanoviti in jo je dolgo tudi uspešno vodila. Na nočni obisk prihaja izjemno predana zdravnica prim. Danica Avsec. Pravi, da je med neštetimi nočnimi dežurstvi že večkrat poslušala radijski nočni program. Ob 20-letnici Slovenija-transplanta, Javnega zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, pa je gostja tudi sama.
V nočnem programu bo imela poleg glasbe besedo tudi velikonočna tematika. Z izbranimi sogovorniki bo voditeljica Helena Ajdnik govorila o bogati slovenski velikonočni tradiciji, tudi o kulinariki in simboličnem pomenu velikonočnih živil. Spomnili pa bomo tudi na zbirko liturgičnega tekstila, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Ob tem bomo predstavili pomen, simboliko in uporabo liturgičnih barv, ki označujejo obdobja in praznike v cerkvenem letu, s poudarkom na beli liturgični barvi – barvi velikonočnega časa. Naša sogovornica je bila kustodinja Maja Hren Brvar iz Pokrajinskega muzeja Maribor.
Odprimo jih, pravi naša nočna gostja, prevajalka, urednica in strastna bralka. Njene sijajne prevode poezije Sylvie Plath smo v našem nočnem programu že predstavili. Tokrat prihaja na obisk kot ambasadorka Noči knjige, svetovnega dogodka, ki se vsako leto zgodi v noči z 22. na 23. april. K soustvarjanju so vabljeni vsi, vsak lahko to noč ali vso pomlad naredi svoj literarni dogodek in ga prek Noči knjige deli z drugimi. Naj se slišijo glasovi generacij najmlajših in mladostnikov, glasovi starejših in najstarejših generacij, naj zazveni njihov glas srčnega poguma. Naš skupni glas ljubezni in sočutja. Osrednja misel letošnje noči, Nosimo srca v dlaneh, je vzeta iz pesmi Karla Destovnika Kajuha, saj letos praznujemo stoletnico njegovega rojstva. Voditeljica Nada Vodušek se bo z gostjo pogovarjala tudi o zadnjih knjigah, ki jih je uredila in o vsem, kar jo navdihuje – jezik, knjige, filmi, flamenko, konji, petje, planinarjenje ...
8. april je za pripadnike romske skupnosti po svetu pomemben mejnik. Na ta dan so leta 1971 na prvem svetovem romskem kongresu v Londonu Rome priznali kot narod, priznali so njihov jezik, izbrana pa sta bila tudi zastava in himna naroda. Slednja je postala skladba Djelem, Djelem. Rodil se je romski aktivizem za pravice in enakopravnost romske skupnosti. Ob svetovnem dnevu Romov bomo začeli tokratni nočni program. Med drugim prinašamo strnjeno reportažo o dogajanju minulega tedna pri nas. Sprehodili se bomo od osrednje prireditve v Murski Soboti do Novega mesta. Z vmesnimi postanki po večjih slovenskih mestih, v katerih so razne organizacije pripravile manjša obeležja, okrogle mize in dogodke, s katerimi so opozorili na aktualne izzive skupnosti bomo z izborom romske glasbe obiskali še Rome po svetu. Z naborom zanimivosti o Romih in njihovi zgodovini vas bo po poti vodil Sandi Horvat.
Biolog dr. Tomi Trilar je velik poznavalec živali, predvsem žuželk in ptic. Je vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in vodja Slovenskega arhiva živalskih zvokov, katerega glavni cilj je zbrati posnetke petja in oglašanja vseh živalskih vrst, ki proizvajajo zvok in živijo na našem ozemlju. Kaj posamezni zvoki pri živalih pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tomi Trilar več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Ob zaključku Festivala soške postrvi v Tolminu smo na nočni obisk povabili Dušana Jesenška, enega najzaslužnejših za ohranitev te avtohtone ribje vrste, ki je v 90. letih zaradi ogroženosti pristala na rdečem seznamu. Z genskimi raziskavami so z domačimi in francoskimi strokovnjaki uspeli iz le še osmih populacij čiste soške postrvi ustvariti plemensko jato in postrv z značilnim marmoriranim vzorcem rešiti pred izumrtjem. O tem, novi učni pešpoti ob Tolminki, posvečeni tradiciji ribištva in ribogojstva, ribolovnem turizmu in še marsičim se je z Jesenškom, po izobrazbi veterinarjem, pogovarjala Mariša Bizjak.
Na dan diagnoze, 6. aprila lani, je po vsej Sloveniji zapadlo dvajset centimetrov snega. Ta bo takrat 29-letno vedno aktivno Leo Smrkolj še dolgo spominjal na tisto torkovo dopoldne, ko je izvedela, da jo čaka težak boj z Hodgkinovim limfomom, rakom limfe, ki pa se ga je lotila na svoj način: s pogumom, humorjem in zelo odkritimi zapisi na družbenih omrežjih. Kemoterapije in operacije je jemala kot 'dopust', si govorila, da gre za tri dni na Bora Boro, Havaje, v Kostariko … Ko je sama najbolj potrebovala oporo, je postala opora ostalim bolnikom z rakom, njen spletni dnevnik pa bo gotovo v pomoč tudi prihodnjim bolnikom. Leto po diagnozi je Leo Smrkolj na Nočni obisk povabila Andreja Čokl.
Minuli petek so slovesno podelili letošnje Glazerjeve nagrade, ki jih za dosežke v kulturi in umetnosti podeljuje Mestna občina Maribor. Nagrajenci, igralka Mateja Pucko, konservatorka Alenka Zupan, pisatelj Boris Kolar in dramaturg Vili Ravnjak, bodo gostje četrtkovega nočnega programa.
Nocoj malo po polnoči nas bo obiskala pevka in vsestranska glasbenica Anja Hrastovšek. Morda vam celo v ušesih odzvanja njena simpatična skladba Tja bi šla, ki je bila lani ena izmed najbolj predvajanih skladb slovenskih izvajalcev na Prvem! Z Anjo, diplomantko deželnega Konservatorija za glasbo v Celovcu, sicer pa tudi pevko v mednarodno priznani vokalni skupini Jazzva, ustanoviteljico in glavno vokalistko jazz kvarteta The Oakleys ter glasbene zasedbe SOUL, JAZZ in JAZ, pa tudi dirigentko in učiteljico petja, se bom pogovarjala Višnja Fičor. Pridružite se nama pri nočnem klepetu o vokalni glasbi, od jazza do zborovskega petja!
Radi imate naravo, pridelujete svojo hrano, spoštujete okolje, spogledujete se z novo službo … In kako od vrta prestopiti do kmetije, ki bi postala vir zaslužka? Tako je pred leti razmišljala Mateja Reš, kmetica, pisateljica, predavateljica, kuharica, prodajalka. Na njeni butično ekološki kmetiji, učnem poligonu, kraju sprostitve, raju za vsa čutila, na obrobju vasi Zgornje Gorje, nedaleč stran od Bleda, življenje ni samo idealizirana predstava vseh, ki bi si želeli osvežitve v življenju in kruha na drugačen način. Srce njene kmetije utripa močneje tudi zaradi objema planin, Stola, Begunjščice, ledeniške morene Obočnice in obrisov živih bitij, ki tam domujejo in Mateji med delom delajo družbo. Brez njenih putk, s katerimi tako prisrčno kramlja in številnimi kulturami, ki jih vzgaja, niti en njen dan ni enak drugemu. Ob vsem pa, pravi, je vsak dan tudi prosta, rada si vzame čas zase, dolgo pije jutranjo kavo.Kako živi v tesnem stiku z neokrnjeno naravo, ob obilici dela, kamor ljudje radi pridejo pasti oči in razvajati brbončice - Mateja je kot njena mama odlična kuharska mojstrica. Z nočno gostjo Matejo Reš se bomo pogovarjali po polnoči. Vaša gostiteljica bo Vesna Topolovec.
Milan Jazbec, prihaja na prav nič uraden nočni obisk, tako rekoč v domači halji. Kaj ustvarja za domačo pisalno mizo, ko zapisuje svoje izkušnje in razmišljanja veleposlanika v Stocholmu, Ankari in Skopju? Kakšne odlike krasijo uspešnega diplomata? Kako plesati na diplomatskem parketu in kako dobro je poznati protokol: white tie ali black tie? Diplomati slovijo kot zadržani ljudje, za Milana Jazbeca to ne velja. Slovijo pa tudi kot mojstri besed, morda tudi besedičenja – to pa bomo preverili v nočnem programu z voditeljico Alenko Terlep.
Naša gostja v nočnem programu bo Špela Mrak iz Slapa ob Idrijci. Je programska vodja Kinogledališča Tolmin. Karizmatična in prijetna sogovornica je končala študij na FF v Ljubljani, je diplomirana primerjalna komparativistka in profesorica slovenskega jezika. Vključena je v številne krajevne in občinske organizacije ter svete in sodeluje pri izvedbi raznolikih javnih dogodkih v Posočju. S Špelo Mrak se bo pogovarjala Smilja Baranja.
Kako primerneje začeti in počastiti dan lažnjivih kljukcev kot s humorjem? In da bo ta v prvi urici Prvega aprila še bolj žlahtnen, bodo humorni del prispevali slovenski avtorji. Seveda pa boste svoj delež lahko dodali tudi vi, če boste to le hoteli. Z vami bo klepetala Lucija Grm!
Na nočni obisk prihaja veteranski športnik Marko Sluga. Šport ga spremlja že vse življenje, bolj pa se mu je lahko posvetil, ko se je po zelo uspešni poklicni poti pred tridesetimi leti upokojil. Najprej se je posvečal tenisu, ki se ga je, kot priznava, naučil igrati dokaj pozno, po 70. letu pa se je vrnil k svoji ljubezni iz mladih let – atletiki. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji, trenutno pa se pripravlja na svetovno prvenstvo v atletiki za starejše od 35 let, ki bo poleti na Finskem. O njegovih treh hobijih – službi, športu in umetnosti – se bo z Markom Slugo pogovarjala Lidija Cokan.
V Nočni obisk prihaja Manca Smrekar, paraplezalka, ki je za svoje prvo leto nastopanja na tekmovanjih najvišjega nivoja prejela naziv parašportnica leta 2021. Nase je opozorila predvsem z odličnimi nastopi na svetovnem prvenstvu v Rusiji in dokazala, da je prirojena dismelija na poti proti športnim sanjam, ne bo ustavila. Manca Smrekar pravi, da praktično ni veliko stvari, ki jih ne bi mogla početi, a si jih mora prilagoditi. Tako ne le, da odlično pleza in se spogleduje z alpinizmom, ampak tudi igra klavir in si utira svojo pot v poslovni svet. Spoznali jo boste po polnoči.
Na Prvem bomo tradicionalno spremljali podelitev nagrad Ameriške filmske akademije oziroma oskarjev. Takoj po polnoči sledi pogovor s filmsko kritičarko Ano Jurc, nato sprehod po rdeči preprogi in od 2:00 naprej spremljanje podelitve, za katero akademija obljublja, da bo nekaj povsem drugega od tistega, kar smo videli do zdaj. Ali bo res tako, bosta v noči na ponedeljek ves čas podelitve preverjala nočna voditelja Višnja Fičor in Jure K. Čokl.
Le kaj se je motalo po glavi Janu Konečniku, ko je pred dobrimi štirimi leti pustil službo, si oprtal nahrbtnik in se odpravil na enoletno potovanje po svetu? Prvi dan, prva postaja: Srednja Amerika, Mehika, Cancun. In že prva dogodivščina! Še 364 jih bo. Jan Konečnik je svoje potepanje po Srednji Ameriki, Aziji in Afriki popisal v knjigi Kje je Jan?.
Tatjana Gregorič - Tatjana Mihelj NAPOVED: Na nočni klepet je Tatjana Gregorič tokrat povabila pevko Tatjano Mihelj, tiho stalnico goriške glasbene scene, zmagovalko lanskega 40. festivala Melodij morja in sonca, izvrstno interpretko legendarnih skladb iz obdobja slovenske popevke, glasbenico, ki je na sceni že več kot tri desetletja. Tatjana Mihelj bo med drugim razkrivala svoj odnos do slovenskih festivalov, pripovedovala o številnih nastopih na Goriškem, obujala z nami spomine na otroštvo in mladost in nam tudi zapela v živo … prijetna, a tudi zelo neposredna sogovornica je, saj odkrito spregovori o svoji večletni ljubezni z Majo, s katero živita v Gorici v Italiji, ker se tam počutita veliko bolje kot v Novi Gorici, je zavezana hlačam in športnim oblačilom, kratki pričesk, je velika ljubiteljica živali in teka, zanimajo jo za vizualizacija, astrologija, energije, numerologija … V znamenju pomladi in primorskih vsebin bo zvenelo tudi nadaljevanje nočnega programa, tokrat iz novogoriškega studia Radia Koper.
Besede »concierge« v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne najdemo. Še najbližji prevod je »skrbnik oz. skrbnica gostov«, ki ga navaja poklicni standard za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Vendar je concierge veliko več, skrbi za gostoljubje, dobrobit hotelskih gostov in izpolnjuje celo paleto njihovih želja, od drobnih, vsakdanjih, pa vse do zelo nenavadnih in skoraj nemogočih. Da bi bolje spoznali delo conciergea, je Andreja Čokl na Nočni obisk povabila Marjana Glasnovića, conciergea v hotelu Kempinski Palace Portorož, verjetno najbolj prestižnem hotelu v Sloveniji z bogato zgodovino. Marjan Glasnović je lani postal tudi član mednarodnega združenja Clef d'Or in si na uniformo pripel zlata ključka, ki v svetu conciergev pomenita podobno kot v kulinariki Michelinove zvezdice.
V luči minulega tedna možganov se bomo pogovarjali o razvijanju miselnih sposobnosti pri najmlajših in spoznali načine, s katerimi lahko uporabljamo levo in desno polovico možganov – tako brusimo svoje možganske sposobnosti in tudi spretnosti. Naša sogovornica bo Mateja Car, ki je pred nekaj leti poslovni poti v medijih skoraj popolnoma pomahala v slovo. Svoj glas sicer še vedno posodi kakšni junakinji risank ali za radijske in TV-oglase. Večino časa pa zgovorna Mariborčanka preživi z najmlajšimi kot trenerka in vodja centra Brainobrain Maribor in jim pomaga uresničevati potenciale, ki jih klasično šolstvo velikokrat pušča ob strani. Z njo se bo pogovarjala Helena Ajdnik.
Neveljaven email naslov