Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
Aleš Smrekar se je zelo mlad zapisal morju in jadranju, kjer je našel enega od poklicnih izzivov. Kot novinar je bil skoraj dve desetletji tudi nepogrešljiv radijski glas alpskega smučanja. Prav zaradi povezanosti z morjem ga, Gorenjca, gostimo na valovih Radia Koper. Aleša Smrekarja je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.
Nočni pogovor bo zvenel o glasbi in skozi njo. S pevko, ki ima rada poezijo in poezija ljubi njen glas. Z njenega prvega albuma so prelepo peli stihi pesnice in igralke Mile Kačič. Za drugega je verze napisala sama. Na tretjem pa zveni sodobna romska poezija pesnikov iz Balkana in Vzhodne Evrope. Album Kamlisajlan je letos pripotoval še v elektronski različici, Katja pa s svojo muziko potuje po glasbenih žanrih, po svetu in se včasih vrne tudi domov, ali bolje rečeno k nam. Če si doma v muziki, je tvoj dom povsod, kamor položiš glavo. Vsak oder, na katerem nastopaš. Katjo Šulc je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Japonska, ta skrivnostna in daljna dežela, ima v srcih Karmen in Borisa Peršaka posebno mesto. Tam živi njuna hči in nedavno sta jo obiskala, ob tem pa prepotovala več kot 4000 kilometrov po otokih Honšu, Kjušu in Šikoku. Navdušena nad njeno zgodovino in posebnostmi sta na III. gimnaziji v Mariboru pripravila posebno razstavo. O lepotah, tradiciji in nasploh o deželi vzhajajočega sonca, kjer je na leto okoli 1500 potresov, bosta pripovedovala po polnoči. Pred mikrofon ju je povabila Darinka Čobec.
Tanji Cegnar vreme ni le tema za neobvezen klepet, ampak znanost, ki ji je posvetila velik del življenja. Četudi daje resen vtis, pa se priljubljena vremenoslovka in klimatologinja hitro izkaže za iskrivo sogovornico. Ob vse bolj perečih podnebnih spremembah ne sedi križem rok, ampak dejavno išče konkretne rešitve. Zanjo se pogovor ne konča pri ciklonih, frontah in ultravijoličnih žarkih; še marsikaj drugega nam bo povedala nocoj po polnoči. Prav gotovo si lahko z njenim prihodom v radijski studio, kljub napovedanim padavinam, obetamo vedro razpoloženje. S Tanjo Cegnar se bo pogovarjal Iztok Konc.
Kakšno je vaše mnenje o gorskih kolesarjih? Divjaki, ki brezglavo divjajo po poteh, ki so del naravne in kulturne dediščine in ogrožajo ostale ljubitelje pohodništva ali športniki, ki s svojim prostovoljnim delom skušajo državi ponuditi veliko več – šport, rekreacijo, tekmovalno in turistično, predvsem pa družbeno pomembno dejavnost? Če ste na kolesu ali se mu raje izognete, vas voditelj Jure K. Čokl po polnoči v družbi gostov iz slovenskega gorsko kolesarskega konzorcija vabi na zelo razgibano vožnjo.
»Dokler vse ženske, vsi ljudje, ne bomo živeli enakovrednih življenj, je še veliko bojev, ki jih morava izboriti. Začniva.« Tako avtorica knjige Lastno življenje , v podnaslovu Srečanje z Zofko Kveder, Manca G. Renko nagovori bralce. Zakaj knjiga, kakšni so razmisleki o položaju žensk, književnosti nasploh, izzivih sedanjega časa in zgodovini, po polnoči, ko bo Manca G. Renko gostja Darje Groznik.
Diano Pungeršič in njeno bralno druščino v poletnih mesecih najdete v Arheološkem parku Simonov zaliv, sicer pa dela v Mestni knjižnici Izola, kjer vodi bralni klub Kira knjiga. Pred nedavnim je za prevod dela Knjiga o britofu prejela nagrado Radojke Vrančič za mlado prevajalko. Podpisana je tudi pod številne literarne kritike, danes zvečer pa jo lahko srečate na slovaškem večeru v Librisovi knjigarni v Kopru. Nekaj čez polnoč pride tudi k nam – gostila jo bo Breda Biščak.
Osmega aprila se bo zgodil že osmi Dan za spremembe. Velika vseslovenska prostovoljska akcija bo znova združila številne akterje po Sloveniji, letos še posebej z namenom spodbujanja in širjenja sodelovanja. Sodelovanje je namreč pot do uspeha, pravi Tereza Novak, direktorica Slovenske filantropije, ki nam bo po polnoči predstavila akcijo Dan za spremembe. Izvedeli boste tudi, kje se lahko pridružite eni izmed 121 akcij. Govorili bomo tudi o rezultatih dosedanjih akcij in tudi o tem, kaj sploh pomeni biti prostovoljec in kako kar najbolj učinkovito pristopiti k tovrstnemu delu.
Na obisk v nočni program prihajata Mateja Vodopivec in Darja Ren. Obe podjetniško naravnani, z ljubeznijo do gibanja, prehrane in narave. Mateja vodi najrazličnejše vadbe, med drugim pa tudi novo vadbo v Sloveniji – Indian balance. Ljudem pomaga predvsem pri vzpostavitvi ravnovesja v telesu ter iskanju prave poti in ravnovesja v življenju. Darja pa je organizatorka velnes storitev, strokovnjakinja za zdrav življenjski slog, pa tudi promotorka Kneippovih metod naravnega samozdravljenja. Kako najti ravnovesje v vsakdanjem življenju in kako poskrbeti zase tudi na naraven način? Prisluhnite zanimivemu pogovoru nekaj minut po polnoči. Z vami bo ponočevala voditeljica Jasmina Bauman.
Bruce Springsteen je začel pisati svojo avtobiografijo leta 2009, potem ko je s svojo skupino, The E street band, zaigral med polčasom Super Bowla. V sedmih letih je spisal pronicljivo avtobiografijo, v kateri z bralci deli najtežje trenutke svojega življenja, ki pa so bili navdih njegovim največjim skladbam. Na poetičen način pripoveduje o nevarnostih slave in boju z depresijo ter iskreno opisuje težaven odnos z očetom. Sredino noč bomo začeli s pogovorom o legendi ameriškega delavskega razreda Brucu Springsteenu. Njegovo življenje nam bo predstavil avtor slovenskega prevoda njegove avtobiografije, prevajalec in popotnik Simon Demšar. Pred mikrofon ga je povabila Lea Ogrin.
Slovenska glasbenica Neisha je na praznik zaljubljenih izdala nov studijski album Vrhovi, ki ga je na isti dan v intimi svojega doma v živo preko spleta predstavila tudi obiskovalcem spletnega portala MMC. Novi izdelek prinaša kopico svežih skladb, ki so zlitje osebnih čustev in kažejo zrelost ter pristnost neustavljive Neishe. Nekaj jih bomo predstavili tudi nocoj, ko bo Neisho na nočnem obisku gostil Sandi Horvat.
Med bolj posebna imena slovenski vinarjev gotovo sodi Pasji rep. A ime ni naključno izbrano, saj se za njim skriva dobra vinogradniška lega v Vipavski dolini. Samo Premrn je predstavnik že 4. generacije vinarjev, ki so načrtno obudili avtohtono sorto zelèn. Čeprav je v študentskih letih naredil manjši odmik od vinarstva, je ob povratku v dolino in prevzemu kmetije velik pečat pustil predvsem v rdečih vinih. Je zagovornik Vipavske doline kot vrhunske vinske destinacije, ki pa ima pred seboj še veliko izzivov. O ustvarjanju avtorskih vin, nadaljevanju tradicije in vinskih trendih se bo z njim pogovarjala Ana Skrt.
Med tistimi, ki jim je RTV Slovenija pred dnevi podelila nagrado za življenjsko delo, je tudi Neva Zajc. Radijka z veliko začetnico, poznavalka umetnosti, ljubiteljica kulture, ki s svojimi idejami, predanostjo, izkušnjami in znanjem vodi in oblikuje podobo našega radia ter kot mentorica vzgaja bodoče sodelavce Radia Koper. Cenjeno sodelavko bo gostil Iztok Novak Izy.
Anja oziroma Zhanghua Ye je v Slovenijo prišla pri 11-ih letih. Privajanje na deželo, v kateri so vrstniki v šoli govorili njej nerazumljiv jezik, je bilo težko, a uspešno. Pozneje se je odločila, da ne bo nadaljevala družinske tradicije – iz gostinstva je prestopila v poslovni svet, saj se ukvarja z vodenjem kitajskih delegacij, prevajanjem in pomočjo Kitajcem pri urejanju slovenske dokumentacije. Kako se kitajski priseljenci znajdejo pri nas, kako dobro poznamo državo, v kateri se je rodila, ter kaj kitajske turiste privabi k nam, bomo Anjo vprašali po polnoči. Bodite z nami!
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Rad pove, da je mojster pripovedovanja, da je popil že več kot petsto različnih vrst piva in da šale stresa kot iz rokava. Življenjepis Antona Curka se bere kot scenarij za film. V sedemdesetih je bil zraven, ko so v Krškem gradili jedrsko elektrarno; v osemdesetih je Slovence učil uporabljati računalnik; v devetdesetih pa je za podjetja načrtoval in postavljal razstavne prostore. V noči s torka na sredo nam bo nočne ure krajšal Anton Curk. Govoril bo o športu, naravi in tehniki. Na Nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.
V noči na ponedeljek se bomo z gostoma, Bojanom Žižmondom , predsednikom Zveze za prosto letenje Slovenije in Damjanom Pregljem, predsednikom kluba Polet iz Nove Gorice, pogovarjali o jadralnem padalstvu in zmajarstvu. Gosta je pred mikrofon povabil Jure Čepin.
Pomlad je tu in noči začenjajo lepo dišati. Če bi ob premiku na poletni čas radi imeli družbo, se s kako šalo ali zanimivim dogodkom iz svojega življenja po telefonu oglasite voditeljici Mojci.
Gostja v nočnem programu bo Patricija Lovišček, vodja piranskega Epicentra, ki skrbi, da otroci in mladostniki ne preživljajo prostega časa pred računalnikom, temveč spoznajo in se učijo veščin življenja skozi druženje s sovrstniki. Spoštovanje, strpnost, prijateljstvo, zdravje – nekaj vrednot, s katerimi prek različnih dejavnosti nagovarjajo obiskovalce Epicentra. Beseda pa bo tekla tudi o tem, kaj pomeni biti mama posebnega otroka in o družinskih odnosih, ki so zaradi hitrega načina življenja marsikdaj skrhani. Patricijo Potočar Godnič je pred mikrofon povabila Vesna Potočar Godnič.
Morda ne pretiravamo, če zapišemo, da jo je poezija ameriške pesnice Emily Dickinson povsem prevzela. Že več kot tri leta intenzivno prevaja njene pesmi. Prva zbirka prevodov z naslovom Ujeta svoboda je izšla lani. A to je le delček obsežnega pesničinega opusa, ki šteje več kot 1800 pesmi. Tadeja jih je do zdaj prevedla okoli sto. Nočni pogovor se bo zato še kako dotikal ljubezni do poezije, tudi kakšno pesem bo slišati vmes. Seveda se ne bo ognil niti drugim literarnim snovem in sanjam. Gotovo ga bo nočni veter ponesel tudi v literarno teorijo. Njeno diplomsko delo Resonanca tišine: Diskurz oblasti v Shakespearovem Viharju je bila leta 2015 nagrajena s fakultetno Prešernovo nagrado. Mlada prevajalka, ki je diplomirala iz angleščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je med drugim v angleščino prevedla Gregorčičevo Soči in nekatere pesmi sodobne avtorice Anje Golob. Tadejo Spruk je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Neveljaven email naslov