Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


14.01.2017

Akademski slikar Tone Kralj

Akademski slikar Tone Kralj je z biblično in antifašistično motiviko poslikal več kot 40 cerkva na Primorskem. S poslikavami je pričel leta 1921 na Premu in nadaljeval po koncu druge svetovne vojne. V času fašizma in med vojno je njegovo delo tajno financirala primorska duhovščina, saj je bila njena ideja, da se v cerkvah ob Rapalski meji nariše etnična meja in s tem označi slovenski etnični prostor. O zanimih izsledkih interdisciplinarne raziskave, ki so pred nedavnim izšli tudi v monografiji Tone Kralj in prostor meje, se bo z zgodovinarjem doktorjem Egonom Pelikanom pogovarjala voditeljica nočnega programa Breda Biščak. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.


13.01.2017

Marko Požlep

Umetnost iz polja fiktivnih prevaja v polje resničnih zgodb – v izkušnjo zase in za ljudi, ki v njih sodelujejo. S pianistom Igorjem Feketijo sta v tednu obiskala vrsto domov za starejše po državah bivše Jugoslavije, kjer sta stanovalcem odigrala venček jugoslovanskih glasbenih uspešnic iz njihove mladosti. Turneji sta sledili razstava in predstava Bolj čudno od raja. Na majhno jadrnico, ki jo je sam obnovil, je vkrcal palmo, z njo odplul na samoten otoček sredi Jadrana in jo tam posadil. V telavivskem delavskem predmestju Holon je z otroki iz soseščine sredi dvorišča zgradil štiri metre visok hribček iz prsti. Lani decembra je pet dni preživel na splavu sredi antwerpenskega kanala. O umetniških akcija in popotovanjih, o slikah, stvareh in ljudeh se bo z Markom Požlepom po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.


12.01.2017

Elena Sofia Seničar

Na nočni klepet smo povabili Eleno Sofio Seničar, ki se je rodila v Moldaviji in jo je pot ponesla v Slovenijo, kjer je našla ljubezen, si ustvarila družino in začela pomagati ljudem pri sprejemanju najboljših odločitev zanje v določeni situaciji. Slab mesec nazaj je izdala knjigo Zavedanje je moč, v kateri predstavlja svojo presunljivo življenjsko zgodbo in opisuje skrivnosti, nauke in uvide, ki jih je pridobila z delom energetske intuitivne terapevtke. Pred mikrofonom jo bo gostil Robert Zajšek.


11.01.2017

Milan Golob

Okrog štirih mest in dveh diplom se vrti življenje Milana Goloba, ekonomista in gledališkega režiserja. Režiral je zadnjo uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki velja za najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Znamenito delo so pred dobrim mesecem vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako je ta režijska izkušnja zaznamovala ustvarjalno pot Milana Goloba in kam ga je popeljala, ga bomo vprašali v našem nočnem programu. Nocoj po polnoči se bo z njim pogovarjal Iztok Konc.


09.01.2017

Nika in Miha Dulmin

Pripovedovalci pravljic za otroke se poleg klasičnega branja poslužujejo tudi dodatnih vizualnih elementov, s katerimi želijo otroku ponazoriti določen izsek iz zgodbe. Pri društvu AnimaTera so stopili korak dlje. Med prvimi pri nas so pri številnih predstavah po Sloveniji začeli uporabljati tudi interaktivni televizijski zaslon, slovenskim otrokom pa predstavili inovativne družabne igre. Nika in Miha Dulmin, snovalca novodobnih predstav za otroke, bo na nočnem klepetu gostil Sandi Horvat.


08.01.2017

Alenka Slapšak

Kajenje je ena najbolj škodljivih razvad za naše zdravje. Prenehanje s kajenjem ni enostavno, je pa mogoče, rezultati pa so vidni že v nekaj urah po zadnji pokajeni cigareti. Kako prenehati? Takoj ali postopoma in kako si pri tem pomagati, bo v nočnem obisku predstavila diplomirana medicinska sestra Alenka Slapšak, vodja zdravstveno-vzgojnega centra zdravstvenega doma Ljubljana center, ki ponuja program Da, želim prenehati kaditi.


07.01.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


06.01.2017

Prva slovenska erotična pobarvanka

Pobarvanke so bile še nedolgo tega domena otrok. Odrasli smo bili prepričani, da smo barvice za vedno odložili, ko smo zapustili osnovnošolske klopi. A pobarvanke za odrasle so zadnja leta vse bolj priljubljene; barvanje naj bi celo preganjalo stres in tesnobne občutke. Pa ste vedeli, da tudi ljubitelji erotike prisegajo na pobarvanke, in da Slovenci pri tem nismo nikakršna izjema? Na Nočni obisk prihajata Aja Vesna Ginovska in Jur Samec, avtorja prve slovenske erotične pobarvanke za odrasle, ki je doživela presenetljiv uspeh. Pridružite se nam po polnoči!


05.01.2017

Borut Osonkar

Vse bolj se zavedamo, kako pomembna je skladnost uma, telesa in duha, ki poživlja našo življenjsko energijo in je prava zakladnica zdravja in sreče. Ena izmed veščin, ki jo uporablja vse več ljudi, je tai ji, stara kitajska umetnost izvajanja skladnih ritmičnih vaj. Po polnoči jo bo predstavil dolgoletni ljubitelj te veščine Borut Osonkar, ki pravi, da je tai ji neke vrste meditacija, po kateri začutimo sproščenost in umirjenost. Pred mikrofon ga je povabila Darinka Čobec.


04.01.2017

Marjan Žiberna

S pisateljevanjem je pri nas težko preživeti, bi pa zaradi njega tudi umrl, pravi Marjan Žiberna, ki pripada srednji generaciji slovenskih pisateljev. Kot novinar in pisec je sodeloval s številnimi uglednimi revijami ter ustvaril veliko poljudnoznanstvenih člankov in popotniških zapisov. Izpod njegovega peresa sta prišla tudi turistična vodnika »Po Dolenjski« in »Posavje«. Tudi »Zgodbe z ljubljanskega maratona« so njegove, kar pa ni nič čudnega, saj je bil Marjan Žiberna nekdaj izvrsten atlet, tekač na srednje in dolge proge. Poznajo ga tudi ljubitelji domačega leposlovja, njegov prvenec »Beznica v Kitalah« datira v leto 2003, njegov zadnji roman pa nosi naslov »Norma«. Marjan Žiberna prihaja na nočni obisk, z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.


02.01.2017

Špela Čadež

Ni jih še veliko, a prav vsi so odlični, odmevni in pobirajo nagrade. Njen tretji samostojni lutkovni animirani film Boles jih je prejel več kot petdeset. Letos je ljubitelje animiranih filmov navdušila njena Nočna ptica, duhovita pripoved o pijanem jazbecu, ki obleži na cesti, njegovo prebujenje pa odpelje film v nepričakovano smer. Žirija znamenitega festivala Sundance je nočno ptico uvrstila v svoj letošnji program. Pred potovanjem na Sundance, bo režiserka animiranih filmov Špela Čadež gostja v nočnem programu. Na obisk jo je povabila Nada Vodušek.


31.12.2016

Žan Papič in Danijel Malalan

Noč iz koprskega studia bo v znamenju smeha. Na obisk k voditeljici Barbari Čepirlo namreč prideta igralca Žan Papič in Danijel Malalan, Kraševca, ki sta z ostalo ekipo ustvarila novo komedijo Buh pomagej. Za mladega stand-up komika Žana Papiča iz Sežane je to prva gledališka vloga, v kateri se kot pogrebnik Tuljo odlično znajde, izkušeni igralec Danijel Malalan iz Trsta pa se je kot režiser pozabaval z umetniško postavitvijo komične zgodbe o običajnem življenju in sanjah preprostega Slovenca. Vabljeni k poslušanju!


30.12.2016

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


29.12.2016

Žan Luka Zelko

V nočnem programu prihaja v goste k voditelju Zoranu Turku v mariborskem studiu mariborski jadralec, vrhunski športnik, aktualni državni prvak v olimpijskem jadralnem razredu laser Žan Luka Zelko. Že kot mladinec se je zapisal med jadralce, ki posegajo po najvišjih uvrstitvah na domačih in tudi mednarodnih tekmovanjih – srebrno medaljo si je prijadral že na mladinskem svetovnem prvenstvu v razredu laser radial, v tem razredu pa je osvojil bronasti medalji na evropskem in svetovnem prvenstvu tudi po prehodu med člane. Pred dnevi se je vrnil s priprav in bo za praznike torej doma, že januarja pa ga čez lužo, v Miamiju, čaka tekma svetovnega pokala v razredu laser.


28.12.2016

Dobra vila Maja

Še nekaj dni nas loči, ko bomo znova sprejemali novoletne zaobljube in razmišljali katere želje bi si v novem letu radi izpolnili. Pa vendar se pri kreiranju želja mnogokrat zalomi ali pa se te, preprosto, ne uresničijo. Ste se kdaj vprašali zakaj? Poznate pravi način kreiranja novoletnih želja in kako sami poskrbimo, da se bodo zagotovo uresničile? O tem in še marsičem bomo poklepetali z inspiracijsko svetovalko in avtorico knjig o čarobnosti življenja, Majo Debevc. Dobro vilo Majo, kot jo pozna večina njenih bralcev, bo gostil Sandi Horvat.


26.12.2016

Metka Krašovec

Skozi črnino zimske noči bodo zasijale barve. Zažarele slike. Spregovorile risbe. Pokrajine, obrazi, figure, ki morajo nastati v tišini, da bi lahko govorile. O svetlobi, ki jo od rojstva nosi v sebi in odkrivanju njenega odseva v oddaljenih krajih in bližnjih ljudeh. O filigranskem prepletu poezije in podobe. O lepoti in o zmožnosti čudenja. In o mnogih drugih občutjih, mislih in rečeh, iz katerih je stkano njeno ustvarjanje in življenje. Slikarko Metko Krašovec je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


25.12.2016

Pogovori z Mojco Blažej Cirej

Na Prvem vas po polnočnici pričakuje voditeljica Mojca. Vesela bo, če jo pokličete.


24.12.2016

Štefica Stipančević – Steffy

Štefica Stipančević – Steffy je z odliko diplomirala in magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoje koncertne in operne dosežke je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Gregor Ravnik je študent dentalne medicine, ki hkrati študira tudi solopetje. Prejel je številne nagrade in najvišja mesta na državnih in mednarodnih pevskih tekmovanjih. Letos poleti sta skupaj nastopila na Melodijah morja in sonca. In skupaj bosta tudi v studiu Radia Koper, ko nam bosta v nočnem programu predstavila svojo glasbo. Povabil ju je Andrej Šavko.


23.12.2016

Lina Kosi

Lina Kosi je Ljubljančanka, ki jo je odneslo v London, kjer se je posvetila študiju na priznanem programu Guildhall School of Music & Drama, kot statistka pa je ob boku Meryl Streep, Hughu Grantu, Tomu Cruisu in drugih znanih igralcih zaigrala v številnih znanih filmih in serijah.


22.12.2016

Ivan Arzenšek

Ivan Arzenšek


Stran 110 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov