Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
Na nočni klepet je Robert Zajšek povabil Gordano Kovačec, certificirano inštruktorica za skupinske vadbe. Spraševali se bomo, kako v teh sončnih in sproščenih dneh poskrbeti za pravilno prehrano in vadbo brez posebnih, mnogokrat dragih rekvizitov, ob tem pa uživati v doseganju želenih rezultatov in to ne glede na starost in kraj. Začnemo malo po polnoči. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.
Prvih 40 let so bile knjižnice njen svet, kar za profesorico književnosti ni nič nenavadnega. Potem pa je potovanje vase zamenjalo potovanje po svetu. In to ne kakršnokoli. Beograjčanka Snežana Radojćić je s kolesom pred petimi leti odšla na pot okoli sveta. Zdaj to ni več potovanje, ampak način življenja, saj pravi, da je okužene z nomadskim virusom. V življenju počne tisto, kar jo najbolj osrečuje. Vozi kolo, piše knjige in živi svobodno. Njenih do zdaj prevoženih 45 tisoč kilometrov je približno tretjina načrtovane poti. O deželah in ljudeh, premagovanju stereotipov, pomikanju meja lastnih sposobnosti, pa tudi ekoloških katastrofah in o antagonizmih sodobnega sveta v noči s torka na sredo, ko prihaja na nočni obisk Snežana Radojčić. Z njo se bo pogovarjal Bojan Leskovec.
Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike je program Društva za znanost in javnost ter največje svetovno tekmovanje za srednješolce. Slovenija se je na tekmovanje letos uvrstila drugič. Lansko leto sta Miha Gulič in Klemen Ducman osvojila četrto nagrado v kategoriji fizike in astronomije, pred tednom dni pa je iz Arizone, kjer se je zbralo okoli 1750 mladih znanstvenikov, bodočih podjetnikov in ustvarjalcev, vrnila letošnja slovenska predstavnica, dijakinja Gabriela Štumberger. V nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj bodo vsi trije predstavili svoje projekte in tekmovanje, ki milijone dijakov po vsem svetu spodbuja, da uresničijo svoje želje in ustvarijo nove inovacije, s katerimi bodo na bolje spremenili svet, v katerem živimo in delamo.
Na nočni obisk v prvih minutah nedelje prihaja gospa Marinka Žumer, ki jo je pred skoraj dvajsetimi leti pot odpeljala v Kanado. Tja je odšla zaradi sinovega študija in se hitro vključila v slovensko skupnost. Med drugim je vrsto let v Slovenskem Narodnem domu Lipa Park učila slovenščino. O prostrani deželi, njenih izzivih, izkušnjah prepletanja več generacij, prenašanju izročila in seveda tudi o aktualnih dogodkih v Kanadi bo Marinka Žumer pripovedovala v nedeljo, malo po polnoči. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Če jih vprašate, ali bi se odrekle svojim plesnim uricam in jih nadomestile s kako drugo prostočasno aktivnostjo, bi odločno zanikale in vam v en glas odgovorile, da je ples edino zdravilo za pregon črnih misli. Da bodo kljub letom plesale, dokler jih bodo še nosila kolena, je bil dovolj zgovoren odgovor, da te aktivne dame, ki prihajajo iz Štorij pri Sežani, voditeljica Barbara Čepirlo povabi na nočni obisk. Upokojene gospe se imenujejo Plesna skupina Štorovke, delujejo pa v okviru domačega Kulturnega in umetniškega društva Šator. Za seboj imajo že prvih deset let plesnega druženja, pred sabo pa kljub jesenskim letom, kot pravijo, še več novih plesnih korakov in nastopov.
V prostem času trobentač, kolesar in družinski človek, v službi pa kustos v muzeju na Jesenicah. Vse to je umetnostni zgodovinar Aljaž Pogačnik. Pravi, da z umetnostjo čustveno bogatimo in osebnostno zorimo. Včasih ga je v evropske prestolnice zaneslo kot turističnega vodiča, danes pa kot udeleženca predavanj in likovnih ter muzejskih razstav. Z Aljažem Pogačnikom, gostom Nočnega obiska, in radijskim kolegom Iztokom Koncem se bomo nocoj po polnoči potepali po Gorenjski; po Bledu, Tržiču, Škofji Loki in Jesenicah. Debata bo tekla o renesansi, svobodni volji in vojnih plakatih. Pridružite se jima tudi vi.
28. maj bo v Mariboru spet v znamenju »Poklona Ezel Eku«. Gre za znameniti vogal pri restavraciji Astoria. Zaživel je takoj po drugi svetovni vojni. Združeval je mlade, srednje in starejše generacije. T. i. »Ezel ekarca« je bila in bo tokratna nočna gostja voditelja Zorana Turka v Mariboru – operna pevka, sopranistka in tudi pevka zabavnih melodij Zorica Fingušt Fatur.
Sredo bomo začeli z aktualno tematiko. Do konca maja mora Slovenija v zakonodajo vnesti tobačno direktivo Evropske unije, ki prinaša kar nekaj korenitih sprememb. O tistih, ki se najbolj nanašajo na kajenje med mladoletniki, bo govora v tokratni oddaji Nočni obisk. Lei Ogrin se bo v studiu pridružil Jan Peloza, ki pravi, da je problematika kajenja med mladimi še vedno velika in manipulacija tobačne industrije močna. Jan Peloza je predsednik organizacije Brez izgovora Slovenija, v kateri aktivisti preko vrstniških delavnic ozaveščajo učence in dijake v osnovnih in srednjih šolah o negativnih učinkih aktivnega in pasivnega kajenja in nemoralnih marketinških prijemih tobačne industrije. Z vprašanji in komentarji ste vabljeni, da se tudi vi vključite v oddajo.
Stockholm je bil v minulem tednu gostitelj treh večerov 61. izbora za Pesem Evrovizije, ki vsako leto pred male zaslone privabi na milijone gledalcev in poslušalcev. Letos se je za zmago potegovalo 42 držav. Barve Slovenije je s skladbo Blue and red zastopala ManuElla, o njenem in ostalih nastopih bomo spregovorili tudi na Prvem, kjer se nam bo kot gostja Nočnega obiska v studiu pridružila Miša Molk. Gostil jo bo Sandi Horvat.
Med sedemnajstimi ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti se bomo pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je svoje mesto našel v Stari mestni elektrarni na Taboru.
Direktorica Kosovelovega doma Sežana, predsednica slovenske Art kino mreže in iskrena ljubiteljica Srečka Kosovela, filmov, fig in sladoleda. Vse to je Nina Ukmar, Kraševka, zapisana kulturnim, mladinskim in prostovoljskim projektom. Po osrednji prireditvi praznovanja 25. obletnice Kosovelovega doma je rekla, da spet malce lažje in sproščeno diha, a v isti sapi napovedala nove izzive. Vprašali jo bomo, kaj Kraševce v Kosovelov dom pritegne v največjem številu in kako ji v kulturi pridejo prav izkušnje iz mladinskega sektorja. V Nočnem obisku jo bo gostila Janja Novoselc.
Radijski eter smo delili z ekstremnim športnikom Miho Podgornikom, ki je z Ivico Kosteličem in Thorsteinnom Jakobssonom v 15 dneh peš in na smučeh prečkal Islandijo. Na pot iskanja, sanj in na videz nemogočih naporov se je podal z voditeljem Juretom K. Čoklom.
Tokrat bomo predstavili kulturno društvo Vitezi belega volka, čigar člani se ukvarjajo s proučevanjem bojnih tehnik, kulture in družabnega življenja ob koncu srednjega veka. Kdo so Vitezi belega volka in kakšno je njihovo poslanstvo v pogovoru z voditeljem Teodorjem Bostičem po polnoči.
V soboto je bilo v Zagorju ob Savi še posebej veselo, saj so si zagorske rokometašice z zmago nad Brežicami priigrale prvi naslov državnih rokometnih prvakinj. Kljub temu, da so pred pričetkom tekmovalne sezone izgubile glavnega sponzorja, so z 20 zmagami in 2 remijema uspele prekiniti 21-letno vladavino Rokometnega kluba Krim. Svoje veselje nad pomembnim naslovom in razmišljanja o slovenskem ženskem rokometu bo v prvih urah srede z nami delil eden zaslužnejših za ta dosežek zagorskega rokometa trener članske ekipe Bojan Voglar.
Seksualna, rožna, kulturna, glasbena in vsesplošna družbena revolucija, ki se je v zahodnem svetu zgodila v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, je bila vseskozi tesno povezana tudi z uživanjem psihedelikov. Nato je uporaba psihedeličnih substanc v osemdesetih letih precej zatonila. Danes pa doživlja nov, drugačen zagon. Znanstveniki so v zadnjih letih ponovno začeli preučevati učinke psihedelikov in sicer predvsem kot način za zdravljenje različnih duševnih motenj. Veliko raziskav je bilo narejenih s psilocibinom, halucinogeno snovjo, ki jo najdemo v nekaterih vrstah gob. Kako je uporaba psihedeličnih substanc botrovala rožni revoluciji v 60. letih, kaj se je zgodilo v 80. letih prejšnjega stoletja in kakšen je odnos do psihedelikov danes, bo rdeča nit pogovora z Rokom Žibratom, pobudnikom ustanovitve Psihedeličnega društva Slovenije. Z njim se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Lea Ogrin.
Na nočni obisk prihaja Marija Zmosta, zgovorna in zvedava gospodična, ki ste jo lahko ob nedeljah spremljali v oddaji Vikend paket. A malo kdo ve, da se za likom Marije skriva diplomirana kulturologinja, improvizatorka in ustvarjalka Eva Kljun. Eva je ena vidnejših vlogerk v Sloveniji, ob tem pa priznava, da so tudi zabavni videi resna stvar in zahtevajo veliko priprave. Njeno srce že od srednje šole pripada tudi gledališču – zadnje čase je aktivna učenka improgledališča v Ljubljani, svoje znanje pa prenaša tudi na mlajše kolege v Novi Gorici. Ne zamudite pogovora, ki ga malo po polnoči pripravlja voditeljica Ana Skrt.
Primorska glasbenica, pevka in flavtistka Tinkara Kovač je minuli mesec v Cankarjevem domu predstavila nov album: Dober dan, življenje. Njeno glasbeno ustvarjanje pa ni edina tema, ki se ji bosta posvetili z voditeljico Anito Urbančič. Kako se znajde v vlogi predsednice Sindikata glasbenikov Slovenije, katere družbeno odgovorne projekte podpira, pa tudi, kam pluje slovenska glasba, je le nekaj iztočnic za tokratni petkov nočni klepet, ki ga bo začinil glasbeni izbor gostje.
Njegovo življenje je že vrsto let tesno prepleteno z modnim ustvarjanjem. Na vprašanje, kaj mu pomeni moda, raje kot z besedami odgovarja s svojim delom. Profesionalno in predano. Vrhunski stilist, ki je podpisan kot avtor kreativne zasnove številnih serij modnih fotografij , urednik, režiser modnih revij in kreativni vodja mnogih pionirskih projektov in dogodkov. Na obisk prihaja sredi priprav na drugi Mercedes-Benz Fashion Week, ki bo ta mesec potekal v Ljubljani. Sašo Radovič bo nočni gost Nade Vodušek.
Ni prav veliko domačih kantavtorjev, ki bi znali tako neposredno in duhovito pripovedovati trpke zgode in nezgode našega vsakdana, kot zna to narediti Tadej Vesenjak, in nas ob tem še spraviti v smeh. Lani je izdal svoj drugi album, ki je odlično nadaljevanje prvega, z izpovednimi, družbenokritičnimi in humornimi besedili. Tadej poje v prleščini, je trikratni nagrajenec kantavtorskega festivala KantFEST v Rušah in bo gost voditeljice Darinke Čobec po polnoči.
V zadnjem letniku gimnazije je izvedela, da se po več kot desetletju ponovno odpira študijska smer, ki jo je zanimala že od otroštva. Tako je Ana Polona Mivšek, gostja nocojšnjega Nočnega obiska, prva generacija študentk babištva v Ljubljani. Pravi, da se zaradi novih znanj in izkušenj njen odnos do samega poroda spreminja. Več kot ve o fiziologiji nosečnosti in porodnih procesih, večje je njeno spoštovanje do narave. Vendar pa vse bolj nerada definira, kaj je za žensko in otroka najbolj prav. Dopušča različne izbire in sprejema, da je za nekatere ženske lahko tudi carski rez idealna porodna izkušnja. Zavzema se za porod po pričakovanju ženske. In kaj ženske pričakujejo? Kakšne porodne izkušnje si želijo? ? bo Ano Polono Mivšek nocoj po polnoči vprašal Iztok Konc.
Neveljaven email naslov