Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


24.02.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


23.02.2015

Nino Ošlak

“Živi za vsak trenutek, vsak moment, vsak dan, v vsej svoji polnosti in v njem uživaj.” To je moto mladega vsestranskega glasbenika – pevca, avtorja besedil, pianista in bodočega magistra glasbene pedagogike, Nina Ošlaka. Na pop sceni aktivno deluje že skoraj osem let, večina ga pozna predvsem po lahkotnih popevkah, ki pa so v zadnjem času vedno bolj zrele. Najmlajši slovenski izvajalec, ki ga predvaja MTV Adria, poučuje tudi v glasbeni šoli, kjer se ukvarja z mladimi talenti in nanje prenaša glasbeno znanje. Svoj prvi album z naslovom Simfonija je izdal pred letom in pol, na njem je trinajst avtorskih skladb. Kljub temu pravi, je včasih težko najti neko povsem novo besedilo in melodijo. Nino je kot avtor besedil sodeloval že s številnimi glasbeniki in glasbenicami, ena od njih se nam je prek telefona pridružila v pogovoru. Ker je pogovor tekel o glasbi, seveda nismo mogli mimo bližajoče se EME, izbora slovenske popevke za pesem Evrovizije. Malce smo ugibali, kakšna bo letos zmagovalka. O slovenski glasbeni sceni, kot jo vidi sam, svojih nastopih, koncertih v počitniških kolonijah in še marsičem drugem lahko prisluhnete v celotnem pogovoru z Ninom Ošlakom v našem spletnem arhivu.


22.02.2015

Vasja Ličen

Prve ure zadnje februarske nedelje bodo vroče. Posvetili jih bomo majhnim raznobarvnim in pekočim paprikam, ki jih kratko imenujemo čili. Vasja Ličen, kuhar, slikar in ljubitelj čilijev, se lahko pohvali z zavidljivo zbirko teh malih vragcev – na svojih policah jih ta hip goji 60 vrst. Nekaj po polnoči bomo skupaj z njim spoznavali različne vrste, tudi najbolj pekočega predstavnika in raziskovali, katere lahko gojimo pri nas in kakšna je njihova vloga v medicini. Z Vasjo Ličnom se bo pogovarjala Enisa Brizani.


21.02.2015

Suzana Todorović

Na nočni obisk prihaja raziskovalka, italijanistka in sociologinja kulture, doktorica Suzana Todorović. Še zlasti se ukvarja z narečji. Izdala je kar tri monografije o narečnem besedju piranskega podeželja in koprskega zaledja. Ne le o krajevnih govorih, tudi o tem, kaj rada počne v prostem času, se bo s Suzano Todorović pogovarjala Jana Samsa.


20.02.2015

Tomaž Hartman – O pragozdu

Slovensko gozdnato dediščino bogati 12 ostankov pragozdov. Kar polovica pragozdnih rezervatov je na Kočevskem in skupno pokrivajo skoraj 219 hektarjev. V noči na petek nam bo ta mistični svet predstavil strokovnjak za pragozdove Tomaž Hartman, ki prihaja iz Zavoda za gozdove. Kakšna je zgodovina naših pragozdov in s kakšnimi izzivi se mora Kočevski Rog soočiti danes, bomo slišali nekaj po polnoči.


19.02.2015

Miha Rogina

V specializirani reviji o saksofonu - The Sax so ga predstavili kot najboljšega saksofonista mlajše generacije. Miha Rogina slovi po svojih inovativnih interpretacijah klasičnih del za saksofon in po svojih pionirskih izvedbah manj znanih, vendar spektakularnih del 19. in 20. stoletja. Prisluhnite mu v nočnem pogovoru po polnoči.


18.02.2015

Andrej Majes

Andrej Majes je pridelovalec Bio zdravilnih rastlin, podjetnik, ki ustvarja prek 150 izdelkov iz zdravilnih rastlin za lajšanje in premagovanje bolezenskih težav. Nad zelišči ga je navdušil oče - pri njem je Majes pridobil prvo znanje o rastlinah in njihovih zdravilnih učinkih. Ker je želel svoje spoznanje še nadgraditi, je počasi začel spoznavati ajurvedo - najstarejšo obliko naravne medicine na zemlji. Danes je priznan terapevt Mahariši ajurvede, saj izvaja diagnozo pulza, starodavno tehniko branja srčnega utripa, s katero lahko ugotavljamo neravnovesja v telesu in svetujemo, kako na naraven način telo ponovno uskladiti z vedno negujočimi zakoni narave ter tako vzpostaviti popolno zdravje. O zdravilnih rastlinah in Mahariši ajurvedi se bo z Andrejem Majesom v noči s torka na sredo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.


16.02.2015

Sanja Grcić

Sanja Grcić. Iz gorenjske avbe je naredila umetniški projekt, iz Kekčevega pokrivala je oblikovala trendovski klobuk. Modna oblikovalka, ki s svojo znamko Firma osvaja tudi New York, mesto, ki ga obožuje. Tudi zaradi jazza, ki je njena najljubša muzika. Kostumografka, ki jo imajo radi režiserji, koreografi, igralci in plesalci. Strastna nogometna navdušenka, ki navija tudi pri drugih športih. Energična, šarmantana in brez dlake na jeziku. Z njo se bo pogovarjala Nada Vodušek.


15.02.2015

Jani Ugrin

Nasmehnite se fotoaparatu, kajti v nedeljski Nočni obisk prihaja Jani Ugrin. Študent fotografije na prelomu samostojnega podjetništva, ki ga kmalu čaka, upa, da bo ostal pri koncertni fotografiji, s katero je stopil v svet objektiva, čeprav danes “šklocne” in ujame trenutke pri različnih stvareh: dogodkih, portretih, interjerju. Sicer je bolj zimski tip človeka, vendar je poletje najbolj dejavno zaradi festivalov in porok. Jani Ugrin se bo z voditeljico Tino Lamovšek pogovarjal o svojem prehodu od fanta s fotoaparatom do fotografa, o tem, kje se izgubijo avtorske pravice, in o tem, kako ljudi osrečuje s projektom That happy day. Izvedeli bomo tudi, ali bolje obvladuje fotografski objektiv ali sarkazem, o katerem pravi, da je njegova največja vrlina.


14.02.2015

Jernej Bortolato

Jernej Bortolato iz Pliskovice, ki ga je voditeljica Barbara Čepirlo povabila na nočni obisk, ni običajen kamnosek, temveč poseben ustvarjalec, ki iz kraške pokrajine in njene tradicije črpa navdih za svoje kamnite izdelke. Med njimi izstopajo štirne in kalune, ki pa – opaža sogovornik – ljudi ne pritegnejo več toliko. Kamnoseški mojster Jernej Bortolato zadnja leta intenzivno sodeluje z oblikovalci in drugimi obrtniki s slovenskega in tržaškega Krasa, čeprav je čezmejno povezovanje, kot mu pravimo, na tem delu še v povojih. Pravi, da je odnos do kraške dediščine v zadnjih letih drugačen, ljudje bolj spoštujejo kamnoseško delo in bolje poznajo material. Poleg tega zgovoren kamnoseški mojster iz Pliskovice veliko časa nameni tudi mladim ljubiteljem kamnite dediščine. Poleg organiziranih delavnic njegovo kamnoseško obrt vseskozi promovira tudi območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana.


13.02.2015

Aleksander Pritekelj

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


11.02.2015

Sonja Pungertnik

“Rada bi zvišala raven pogovora o invalidih in z invalidi.” Tako pravi Sonja Pungertnik, naša tokratna nočna gostja. Slepa je in, kot tudi pravi, številni nikoli ne bomo zmogli razumeti, kako lahko kljub temu življenju nasproti stopa kot žena, mati, je normalno zaposlena in uspešna na številnih področjih, kot radijska veteranka, ki med drugim vodi šolo odpuščanja in v resnici počne veliko več kot mnogokdo, ki ni invalid. Je slednji vedno hkrati tudi bolnik, jo bomo še vprašali ob svetovnem dnevu bolnikov, pa tudi kaj lahkotnejšega, na primer, zakaj nas toliko misli, da je slepo oseba treba najprej poklicati, saj elektronske pošte tako in tako ne more prebrati … S Sonjo Pungertnik se bo pogovarjala Tina Kralj.


09.02.2015

Anja in Urban Florjančič

Anja in Urban Florjančič sta med mlajšimi v druščini malih butičnih pivovarjev. Svojo mikro pivovarno Mali Grad sta odprla pred slabim letom v Kamniku, kjer je kot pravita, voda dovolj dobra za pivo. Kljub začetnim birokratskim težavam in iskanju finančnih sredstev sta se zaradi uporabe kakovostnih sestavin hitro priljubila pivcem piva. Kako sestaviti pravo recepturo, kje se priučiti varjenja in kakšen okus imamo slovenski ljubitelji piva? Prisluhnite Nočnemu obisku, ki ga pripravlja Ana Skrt.


08.02.2015

Nočni pogovori z Mojco

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


07.02.2015

Vladka Tucovič

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


06.02.2015

Študentska formula

V Nočnem obisku vam smo tokrat predstavili slovenski dirkalnik formule. Ne čisto pravi Formula 1, ampak dirkalnik s katerim študenti Fakultete za strojništvo v Mariboru tekmujejo na dirkah Formule Student. Gre za tekmovanje, na katerem se kar okoli 400 ekip, ki prihajajo s celega sveta, pomeri na 40 različnih preizkušnjah. Po polnoči so se nam v studiu pridružili konstruktorji slovenske Formule Student – njihov zadnji dirkalnik nosi ime GPE 14 – in nam razkrili, kako potekajo priprave na novo sezono in kakšen bo dirkalnik, ki bo njihovo ekipo predstavljal v prihajajoči sezoni.


05.02.2015

Branko Brumen

Kurentov skok je naznanil uradni začetek letošnjih kurentovih opravil in princ karnevala na Ptuju bo mestno oblast prevzel to soboto. Tudi zato na tokratni nočni obisk prihaja predsednik organizacijskega odbora jubilejnega, 55. Kurentovanja na Ptuju in podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest, Branko Brumen. Do pokopa pusta bo sledilo več kot 100 prireditev javnega pomena, organizatorji pa pričakujejo vsaj 120 tisoč obiskovalcev. O jubilejnem kurentovanju na Ptuju v tokratnem nočnem programu, ko bo z vami voditelj Zoran Turk.


04.02.2015

IGLU – Improvizacijsko gledališče Ljubljana

IGLU - Improvizacijsko gledališče Ljubljana so Peter Frankl, Vid Sodnik in Juš Milčinski, ki so združili moči v raznoliko performersko zasedbo z željo po profesionalnem delu na področju gledališke improvizacije. In vsi trije prihajajo v oddajo Nočni obisk, kjer bomo diskutirali o tem, kaj pravzaprav pomeni biti profesionalen gledališki improvizator? Zakaj "Ne." klasičnim gledališkim uprizoritvam? Kje je neskončni vodnjak iz katerega zajemajo humor in kdaj je improvizacija lahko resnobna, bomo slišali nekaj po polnoči.


03.02.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


02.02.2015

Ina Sahrokova

Na nočni obisk prihaja zdravilka, psihologinja in ekonomistka, Ina Sahrokova. Je nosilka bogate tradicije sedmih rodov generacij zdravilcev iz severnega Kavkaza, kjer je kot deklica odraščala in se poleg tradicionalne kavkaške medicine izšolala na različnih področjih. O njeni življenjski poti se bo z gostjo nekaj minut po polnoči pogovarjal Marko Rozman.


Stran 140 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov