Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
Na nočni obisk prihaja igralec Matija Vastl. Maurevel v Kraljici Margot, Martin von Essenbeck v Somraku bogov, Raskolnikov v Zločinu in kazni, Danton v Dantonovi smrti so le nekatere od njegovih markantnih igralskih stvaritev zadnjih let. Trenutno navdušuje kot Jarc v znameniti Mametovi drami Glengarry Glen Ross v režiji Vita Tauferja. Televizijske zaslone je osvojil z glavno vlogo oziroma vlogami v nanizanki režiserja Petra Bratuše Življenje Tomaža Kajzerja. Od leta 2009 je član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani. O gledališču, življenju, trobenti in oblakih se bo z Matijo Vastlom pogovarjala Nada Vodušek. Avtor prispevka: Nada Vodušek
Hiter ritem življenja, informacijska doba, globalizacija in duhovno siromaštvo so posledica potrošniške družbe, ki jo ustvarja kapitalizem. Vedno več je takšnih, ki so se temu uprli. Pred kratkim se jim je pridružila tudi Novogoričanka Katja Kogej. Zanesljivo zaposlitev v dinamični korporativni družbi z dobro plačo je pustila in se posvetila ljudem in stvarem, ki so ji blizu. Prelomna je bila njena ljubezen do narave, ki jo goji že od otroštva. Etnologinja, someljejka, predsednica novogoriškega društva vrtnic in študentka tretjega letnika Šole za evolutivno naturopatijo danes počenja to, kar si je vedno želela. Kako ji to uspeva, jo bo Nataša Uršič vprašala v nočnem programu, ki bo potekal v novogoriškem studiu Radia Koper. Avtor prispevka: Nataša Uršič
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Če imate doma kakšno stvar, ki jo uporabite samo enkrat ali dvakrat na leto, potem pa se na njej nabira prah, prisluhnite nocojšnjemu Nočnemu obisku. Spoznali bomo knjižnico posebne vrste – v njej si lahko izposodite poročno obleko, boksarske rokavice, kuhinjske aparate ali prenosnik – vse, le knjig ne. Knjižnica rečí namreč deluje kot navadna knjižnica, le da si lahko v njej izposodite uporabne predmete. Koncept že uspešno deluje v Berlinu, pred kratkim pa smo svojo prvo uporabno knjižnico dobili še Slovenci. Z ekipo, ki stoji za idejo in realizacijo projekta, se bo po polnoči pogovarjala Darja Pograjc.
V nočnem programu, ki bo potekal iz Maribora, bomo gostili Dareta Kauriča iz Idrije. Glasbenik, producent in avtor številnih uspešnic različnih glasbenih zvrsti, od punka, popa, rocka, reaggja in turbo glasbe, je najbolj znan kot član skupine Kingston, sodeluje pa tudi s številnimi drugimi. Dare v prostem času hodi, kolesari, prebere kakšno knjigo, se prepusti masaži in počne še marsikaj. Prisluhnite v prvih dveh urah.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja subtilna umetnica in precizna režiserka Barbara Novakovič Kolenc. Njen Museum praznuje 20 letnico delovanja. Intenzivno in delovno. Z razstavo, ki razgrinja plasti preteklih del in novo predstavo, ki navdušuje. Katere plasti bo razkrila v nocnem pogovoru? Prisluhnite po polnoči.
Na zadnjo januarsko nedeljo bo Enisa Brizani na nočnem obisku gostila samostojno novinarko in urednico oddaje NaGlas!, Sašo Banjanac Lubej. Spregovorili bosta o nastanku nove oddaje, ki spremlja življenje pripadnikov etničnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji in o prednostih in pasteh dela samostojne novinarke. Avtor prispevka: Enisa Brizani
Gost nočnega programa bo Kanadčan slovenskih korenin. Odraščal je v Torontu, v Slovenijo ga je konec prejšnjega desetletja pripeljala želja, da se nauči jezika svojih prednikov. V Ljubljani je spoznal svojo bodočo ženo, se kot diplomirani inženir strojništva zaposlil v ajdovskem Pipistrelu in postal Novogoričan, ki ga komaj opazen naglas izdaja, da prihaja z one strani Atlantika. Voditelja Sandija Škvarča bo zanimalo, kakšen izziv mu je predstavljalo učenje slovenskega jezika, s kakšnimi zapleti se je srečeval na tej poti in kako vidi razlike med življenjem v rojstni Kanadi in v drugi domovini Sloveniji. Avtor prispevka: Sandi Škvarč
Na nočni obisk prihaja glasbenik Zoran Škrinjar. Je pianist, ki ustvarja in poustvarja klasično in jazzovsko glasbo, preizkuša pa se tudi v drugih smereh. Do zdaj je posnel že tri zgoščenke, na katerih se predstavlja kot skladatelj, solist in aranžer. Ves čas študija ga je spremljala težka očesna bolezen, zaradi katere je oslepel. Dejaven je na področju širjenja kulture slepih in slabovidnih Slovenije, decembra leta 2005 je prejel posebno priznanje Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije za kulturne dosežke na področju glasbe. Kot muzikolog in novinar piše članke za zvočna časopisa za slepe Naš glas in Obzorje. Avtor prispevka: Petra Medved
Na nočni obisk prihajata trenerja fitnesa Marko Geršak in Mateja Žagar. Nočne ure bomo namreč posvetili gibanju in zdravemu načinu življenja, ki jima več in več ljudi priznava vpliv na dobro počutje in zdravje. Predstavili bomo tudi posebno dobrodelno akcijo - Ustvarimo trenutek gibanja. Nočni program bo vodila Jasmina Bauman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V drugi polovici tega prijaznega januarja smo že in voditeljica Mojca Blažej Cirej vas spet pričakuje ob telefonu. Najboljši recept za dober spanec po drugi uri je zabaven in sproščujoč klepet. Vabljeni takoj po poročilih opolnoči.
Na nočni obisk prihaja Mitja Velikonja, trener najmlajših smučarjev skakalcev v Skakalnem klubu Predmeja, Otlica, Kovk. Mitja se s smučarskimi skoki rekreativno ukvarja že od malih nog. Opravil je usposabljanje za trenerja in zdaj že dobro leto uči mlade upe na Gori nad Ajdovščino. Več o njegovih začetkih v smučarsko skakalnem športu, delu z mladimi in načrti kluba bo razkril v pogovoru s Karin Zorn.
Z glasom se dotika nežno. Subtilno boža najbolj skrite globine. Izvablja solze in smeh. V njenem ustvarjanju se pogovarjata slikarstvo in muzika. Raziskuje, kako s čopičem ujeti podobo glasbe, vonja, okusa in kako z glasom naslikati neizogibno prepletanje toplih in hladnih barv, molovskih in durovskih akordov naših življenj in razpoloženj. Severa Gjurin.
Na nočni obisk prihaja harfist Dalibor Bernatovič. Nekdaj solo harfist v opernem in simfoničnem orkestru Slovenskega narodnega gledališča Maribor poučuje na različnih glasbenih šolah in sooblikuje nove učne programe za glasbeno šolo in umetniško gimnazijo. Prav tako se uspešno ukvarja tudi s skladanjem glasbe za otroke, kakor tudi za že priznane, profesionalne harfistke. Njegove skladbe so bile izvedene na mnogih koncertih po Sloveniji kakor tudi v Madridu, na Dunaju, v Torinu, Cardiffu, Zagrebu in Beogradu. Dalibor Bernatovič je tudi ustanovitelj in predsednik Društva harfistov Slovenije. Voditeljica nočnega programa bo Simona Kopinšek.
Hang ali ali boben hang, kot se mu tudi pravi, je idiofonski inštrument, ki je bil pred leti razvit v Švici. Sestavljen je iz dveh skupaj zlepljenih oklepov, tako, da tvori obliko školjke. Njegov zvok mnogokrat opisujejo kot angelski, saj lahko ta inštrument zveni kot harfa, zvonovi ali pa kot havajski jekleni bobni. Na nočni obisk tokrat prihaja Dejan Štemberger, glasbenik, ki nam bo ta inštrument predstavil in nanj med pogovorom, ki nas bo zanesel tudi v vode prostovoljstva, zaigral nekaj svojih skladb. Ne zamudite po polnoči na Prvem! Avtor prispevka: Aleš Ogrin
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov