Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


16.04.2018

Rosana Hribar

Siva čaplja na sceni, krinolina na obešalniku, visoke pete. Simboli, vprašanja, odgovori. Orlando ali Orlandina? Moški ali ženska? Nenehni ples iskanja tiste druge polovice, pri čemer nobenega spola jasno ne opredeliš. V nobenem od njiju nisi celota. Orlando ni niti moški niti ženska. Orlandina je najnovejša solo predstava plesalke in koreografinje Rosane Hribar, ki je na plesnem podiju celota, čudovito plesno telo, ki z gibom pripoveduje zgodbe. Rosano Hribar je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


15.04.2018

Miha Kranjc

Vsako obdobje v človekovem življenju ima svoj čar. Tudi čas staranja, ki se mu vsi približujemo. Miha Kranjc, diplomirani ekonomist, si je za svojo magistrsko nalogo izbral temo stigme povezane z domovi za starejše, področje na katerem sedaj aktivno deluje. V Zavodu Aktivna starost prek programov spodbuja in nagovarja starejšo populacijo k aktivnemu udejstvovanju na vseh področjih življenja, fizičnem, kognitivnem in socialnem. Verjame, da bi moral vsak po svojih močeh prispevati k boljši družbi, zato se aktivno udejstvuje tudi kot boter v enem izmed vzgojnih zavodov. Z Miho Kranjcem se bo v noči na nedeljo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.


14.04.2018

Leticija in Lucijan Fortin

»Magičnost gibanja« se imenuje skupina, ki izvaja in uči tisočletja stare energijske in meditacijske tehnike na delavnicah po vsej Sloveniji. Delavnice Magičnost gibanja so namenjene učenju gibalnih energijskih in meditacijskih tehnik, s katerimi zbiramo svojo energijo in dvigujemo zavest. Z rednim izvajanjem tehnik se naučimo prepoznavati in obvladovati svojo energijo, se zavarovati pred izgubo le-te, spoznati svoje omejitve in se z njimi soočiti. Na nočni obisk prihajata Leticija Fortin in Lucijan Fortin, ki vodita delavnice na Obali. Povabila ju je Vesna Potočar Godnič.


13.04.2018

Peter Napotnik

Peter Napotnik je bil reševalec na motorju vse do trenutka, ko mu je nepazljiv voznik na intervenciji zaprl pot in s tem za zmeraj spremenil življenje. Ko se je prebudil, se je zanj začelo novo življenje. Kako se je navadil nanj, kaj počne danes, kako je njegova nesreča vplivala na druge reševalce? Z voditeljem Juretom K. Čoklom takoj po polnoči – tudi z odgovori na vaša vprašanja.


12.04.2018

Bern Jurečič

Na nočnem obisku je bil čBern Jurečic , učitelj astrologije, predavatelj in pisec člankov o vplivu planetov na naše življenje. Je predsednik astrološkega društva Slovenije in ima mednarodno veljaven astrološki certifikat ISAR, ki ga je leta 2009 pridobil v Ameriki. Prisluhnite pogovoru v katerem je povedal tudi kakšno svojo anekdoto in dal namig za poslušalce.


11.04.2018

Simona Šabić in Anja Mihevc – DrogArt

Ko na drugi strani telefonske linije zaslišiš nasmejan, prijeten glas, kar veš, da bo nočno druženje veselo in sproščeno. Na Nočni obisk prihajata Simona Šabić in Anja Mihevc. Obe sta aktivistki, polni energije. Delujeta v nevladni organizaciji DrogArt, ki si prizadeva za zmanjševanje škodljivih posledic drog in alkohola. Pleši z glavo, Izberi sam, Iz principa, Kemseks – kaj se skriva za projekti, ki nagovarjajo mlade, nam bosta Simona Šabić in Anja Mihevc povedali v noči s torka na sredo.


10.04.2018

Marjan Videnšek

“Brez hrane ne bi mogel živeti – že če preskočim en obrok, sem ves siten,” meni marsikdo. Pa kljub temu zajtrkuje kavico, sredi dneva kar med delom v naglici pogoltne sendvič in zvečer pred televizijio grizlja čips. Nič od tega pravzaprav ni hrana, pogosto pa je naše telo lačno tudi gibanja in počitka. V nočnem programu gostimo Marjana Videnška, ki že več kot desetletje v okviru zavoda Preporod ozavešča ljudi o zdravem življenjskem slogu, ustreznem prehranjevanju in postenju, s katerim telom osvežimo in pomladimo.


09.04.2018

Simon Koblar

Njegova magistrska naloga je v strokovni javnosti vzbudila veliko zanimanja. Predavanja na Urbanističnem inštitutu RS, kjer jo je predstavil, so se udeležili študenti, arhitekti, strokovnjaki s področja trajne mobilnosti in celo predstavniki mestne občine ter Ljubljanskega potniškega prometa. Raziskovalec na Urbanističnem inštitutu RS Simon Koblar je napisal Predlog alternativnega omrežja javnega potniškega omrežja v Ljubljanski urbani regiji, v katerem je razdelal pomanjkljivosti trenutnega sistema in predlog prevetritve, ki jo ljubljanski javni promet gotovo potrebuje, saj je shema avtobusnih prog, kakršno poznamo danes, v osnovi še precej podobna tisti iz leta 1971.


08.04.2018

Aleš Hostnik in Miha Žargi

Narava se končno prebuja in z njo tudi tekači, ki se že pripravljajo na novo tekaško sezono. Tek je odlična, poceni in večini dostopna sprostitev, dobra za naše srce, sklepe in stas. Če tečemo z namenom doseganja ciljev in kilometrov, se moramo pripraviti. Kako, bomo z gostoma, ki sta del uradnih tekaških priprav najbolj množične športne prireditve pri nas in tudi sama tekača, predstavili v nočnem obisku. Z nami bosta Aleš Hostnik, pobudnik in vodja projekta Priprave in Miha Žargi, vodja trenerskega dela.


07.04.2018

Tanja Princes

Sedmi april bo znova »Dan za spremembe«. To bo že deveta velika vseslovenska prostovoljska akcija. Za našo nočno gostjo pa je dan za spremembe vsak dan in način življenja, s katerim podira tabuje in stigme. Na nočni klepet prihaja Tanja Princes, profesorica defektologije, specialna pedagoginja, zaposlena na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Vipavi. Svojo poklicno pot je posvetila športu in vključevanju invalidov v družbo. Njeno osnovno vodilo je: Enake možnosti za vse ljudi. Gosti jo Barbara Kampos.


06.04.2018

Eva Bolha

Na nočni obisk prihaja nova načelnica Zveze tabornikov Slovenije Eva Bolha. 27-letna arheologinja taborništvu že vrsto let posveča svoje življenje, od vodništva do dela načelnice za mednarodno dejavnost. Je tudi prva predstavnica ženskega spola, ki je zasedla to mesto. Njena vizija je, da bi pod njenim vodstvom zveza tabornikov postala najpomembnejša mladinska organizacija v Sloveniji, ob tem pa si želi še izboljšati delo s prostovoljci, za katere pravi, da so bistvo njihovega delovanja. Prisluhnite pogovoru v nočnem programu Radia Slovenija – po polnoči.


05.04.2018

Anita Šumer

Samostojna prevajalka Anita Šumer je pred leti začela raziskovati, ali obstaja še kakšen drugačen način peke kruha od tega, ki ga vsakodnevno uporabljamo. Našla je zanimiv recept peke z drožmi, ki postaja vse bolj priljubljena predvsem pri ljudeh, ki imajo težave z žolčem. Izdala je tudi knjigo o peki kruha in peciva Drožomanija, ki jo bo predstavila po polnoči.


04.04.2018

Dunya Tinauer

Mlada sopranistka Dunya Tinauer kot operna pevka nastopa že 15 let doma in v tujini, med drugim tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Italiji. Kot solistka je nastopila v glavni vlogi opere La Cecchina in vlogi druge hčere v Deseti hčeri. Je dobitnica Prešernove nagrade UL Akademije za glasbo, bila pa je tudi štipendistka Wagnerjevega sklada za udeležbo na Wagnerjevem festivalu v Bayreuthu v Nemčiji. Na nočni klepet je Dunyo Tinauer povabil Sandi Horvat.


02.04.2018

Žiga Divjak

Prvo noč po premieri svoje nove gledališke predstave-raziskave z naslovom 6 prihaja na nočni obisk režiser Žiga Divjak. Predstava temelji na resničnih dogodkih, ki so se februarja 2016 zgodili v Kranju. Šest mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva odraslih zaradi burnega nasprotovanja ni bilo sprejetih v tamkajšnji dijaški dom. O tem, zakaj je ta zgodba pomembna, o strahu, o razdiralni politiki, pa tudi o odmevni predstavi, Človek, ki je gledal svet, ki je še zmeraj na sporedu Mladinskega Gledališča v Ljubljani. O Novi pošti kot interdisciplinarnem rezidenčnem projektu ekipe režiserjev in igralcev. Žigo Divjaka je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


01.04.2018

Matjaž Rušt, Luka Cjuha in Bojan Velikonja

To, kar so videli, lahko vidimo bralci časopisa Dnevnika in obiskovalci razstave. Nočnih gostov bo tokrat več: Matjaž Rušt, Luka Cjuha in Bojan Velikonja. Kaj so odlike dobre fotoreportaže in fotografije? Ali lahko dobra fotografija spremeni svet na bolje? Po polnoči. Darja Groznik z vprašanji in fotografi z odgovori.


31.03.2018

Uroš Borjančič

Uroš Borjančič je profesor fizike na Šolskem centru Srečka Kosovela v Sežani. Njegov način dela in priljubljenosti med dijaki odstopa od stereotipov o profesorjih fizike – je zgovoren in , poln energije. Verjame, da s svojimi metodami dela mlade lahko navduši za fiziko in naravoslovje. O njegovih načinih poučevanja, drugačnih pristopih dela z mladimi in viru energije ga bo spraševala Janja Novoselc.


30.03.2018

Tomaž Sterle

"Treznost je priložnost," pravi Tomaž Sterle. Ponosno pove, da letos minevata dve leti, odkar je trezen. Z alkoholom se je srečal že v srednji šoli. Omamne substance so vedno bolj obvladovale njegovo zasebno in službeno življenje. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima pri nas težave z alkoholom približno 200.000 ljudi - v tem oziru smo "mokra družba". " Kar je bilo, je bilo," pravi Tomaž danes. Star je 39 let, hodi v službo in ob delu študira; v prostem času bere in hodi v hribe. O svoji preteklosti, sedanjosti in prihodnosti bo iskreno govoril v noči s četrtka na petek. Na nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.


29.03.2018

Tina Krajnc

Na obisk v nočni program prihaja Tina Krajnc, ki nadaljuje družinsko tradicijo izdelovanja izdelkov iz lesa, ki sta jo začela že njen ded in oče. Danes ustvarja s partnerjem Markom, s katerim gradita znamko Moi, za katero se skrivajo čudoviti leseni metuljčki in drugi modni dodatki. O njeni podjetniški poti, iskanju drugačnih, inovativnih poti v življenju in mladostni energiji, pa v prvi uri nočnega programa.


28.03.2018

Luka Mancini

Vse in vsi smo narejeni iz zvezdnega prahu, lahko pogosto slišimo. Pa ne le, da je vse narejeno iz enakih gradnikov, tudi vzorci gradnje se v vesolju ponavljajo. “Iskanje in prepoznavanje vzorcev v naši družbi, okolju, naravi in vesolju je temelj tega, kar imenujemo znanje. Prepoznavanje vzorcev vzpostavlja ločnico med tem kar razumemo in med tistim kar ne. Med redom in kaosom.”, pravi nocojšnji nočni obiskovalec, mag Luka Mancini, ki nam bo v začetku sredine noči predstavil osnovne principe skozi katere narava tvori vzorce. Kaj je tako posebnega na zlatem rezu in zakaj v naravi tako pogosto najdemo ravno Fibonaccijevo zaporedje števil, sta le prvi na seznamu vprašanj, ki jih bo Luki Manciniju zastavila Lea Ogrin.


26.03.2018

Tina Kolenik

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


Stran 90 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov