Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Manca Filak in Žiga Gorišek

13.06.2018

Na nočni obisk prihajata Manca Filak in Žiga Gorišek, avtorja etnografskega filma Lukomir, moj dom. Gre za vasico na pobočjih Bjelašnice v Bosni in Hercegovini, kjer sta mlada raziskovalca in ustvarjalca s starejšim parom v različnih obdobjih preživela eno leto. Njuno življenje in dogajanje na tem skoraj tisoč 500 metrov visokem odmaknjenem območju pa sta zabeležila v filmu. Kaj pomeni ustvarjanje etnografskega filma, pri katerem gre za raziskovanje z udeležbo in katere vidike življenja predstavlja film Lukomir, moj dom, boste izvedeli po polnoči.

Etnografski film o najvišje ležeči vasi v Bosni in Hercegovini prikazuje cikel pašne sezone na pobočjih Bjelašnice

Etnografski film Lukomir, moj dom, ki sta ga ustvarila mlada raziskovalca Manca Filak in Žiga Gorišek, prikazuje življenje starejšega para, Tidže in Hismeta Čomor. Lukomir je najvišje ležeča vas v Bosni in Hercegovini, ki se nahaja na pobočjih Bjelašnice na višini slabih 1500 metrov. Tam omenjeni par še vedno živi na tradicionalni pašniški način. Vasica ima tudi v kontekstu tamkajšnjega območja in Bosne in Hercegovine posebno mesto, saj je ena redkih, ki med vojno na Balkanu ni bila požgana. Njena lega je do neke mere med drugim nudila varno zavetje ljudem, ki so se vanjo zatekli pred vojno vihro. Prav zato danes kljub temu, da še omogoča tradicionalni način življenja, s svojo ohranjenostjo arhitekture in krajine, postaja turistično zelo privlačna.

Manca in Žiga sta se z območjem Balkana spoznala prek študijske izmenjave. Manca je svoje študijske obveznosti opravljala v Makedoniji, Žiga pa v Sarajevu in tako je tudi prvič spoznal Lukomir. Tamkajšnje življenje in transhumanca sta ga zelo privlačili. Ta način življenja jima ni bil tuj, saj sta pred tem že opravila raziskovalni projekt takega življenja v Sloveniji pod Mangartom.

Žiga: Jaz sem takrat iskal lokacijo, kjer bi lahko opravil svojo raziskavo, zanimala me je transhumanca in našel sem Bjelašnico in s tem Lukomir. Danes je to precej znana vas, veliko objav o njej najdemo tudi na svetovnem spletu. Lukomir sem izbral, ker ponuja preplet sodobnega turizma in tradicionalnega pašništva.

Manca: Oba naju povezuje veselje do vizualne antropologije, ki se je razvilo med najinim študijem antropologije in etnologije.

Etnografski film je posebna zvrst. Do neke mere se njegove prvine prepletajo z lastnostmi dokumentarnega filma, a obstajajo pomembne razlike. Ustvarjanje poteka s kamero, terenskim dnevnikom in drugimi pripomočki, predvsem pa je pomembno raziskovanje z udeležbo. Tako sta tudi Manca in Žiga v okviru raziskave morala poprijeti za vsa dela, ki jih je na planini treba opraviti. Ker sta se s to dejavnostjo že srečala, jima niso bila tuja. Sčasoma so se zaradi tega med njima in Tidžo in Hismetom Čomorjem spletle tesne, skoraj družinske vezi. Tako je Lukomir na nek način postal tudi njun dom.

Posebnost ustvarjanja etnografskega filma je tudi ta, da takó kot življenje, ki ga beleži, nima napisanega scenarija. Med snemanjem materiala nikoli nista vnaprej vedela, kaj ju tisti dan čaka. Vse se dogaja sproti in avtor se mora na to ustrezno odzvati.

Manca: Predvsem ne gre za to, da bi imel nek scenarij, preden odideš na teren. Beležiš vsakdanjik, nek način življenja, ki te zanima. Režiserskih posegov tu, v smislu kot so pri dokumentarnem filmu, ni. Razlika je torej predvsem v metodi.

Žiga: Delo se je začelo že v Sloveniji. Moral sem najti tudi prostor, kjer bom raziskoval. Če govorimo o samem snemanju, pa sva spremljala njihov vsakdan. Tidža in Hismet sta se najine prisotnosti s kamero navadila, midva pa sva, ko so nama to dovolili, snemala. Skušala sva posneti resnično življenje v Lukomiru. Na nek način je par tudi narekoval tempo snemanja, stvari, ki nama jih je želel pokazati. Dlje kot sva bila tam, več sva lahko tudi posnela.

Manca: Pozneje so nama ljudje celo sami govorili, zakaj česa ne posnameva. Kakšen odnos vzpostaviš z ljudmi na terenu, se neizogibno vidi tudi v filmu. Gledalec to vidi, čuti se v filmu. Tega ne moreš opisati z besedami.

Zelo pomembna je tudi etična drža, ki sta jo kot avtorja uporabila pri izbiri kadrov, iz katerih sta sestavila film Lukomir, moj dom. Določeno mero občutka sta razvila že med študijem, po pridobljenih izkušnjah pa sta tudi hitro vedela, če sta v kakšni situaciji šla predaleč in vedela, kaj lahko uporabita in kaj ne. Kot izpostavljata Manca in Žiga, pa je najpomembnejše to, da znaš poslušati in gledati, kaj se okoli tebe dogaja, in da skušaš priti resnici do dna. Film je nastajal več kot tri leta. V njem prikažeta življenje Tidže in Hismeta Čomorja skozi celotno pašniško sezono, torej skozi vse leto, letne čase.

Prvotna zasnova oziroma ideja pri ustvarjanju filma Lukomir, moj dom ni bila, da bo prikazoval pašniško življenje. A je ob nabiranju materiala ta koncept vedno bolj prihajal v ospredje.

Žiga: Midva takrat še nisva vedela, da bova posnela celoten cikel, celo leto. Začela sva spremljati njuno življenje poleti, potem pa sva se enostavno prepustila. Ker sva dobila dobre rezultate, sva se odločila, ok, posnemiva še spust v dolino in potem življenje pozimi v Hadžičih. Potem pa spet vzpon. Tako je na koncu nastal film, ki opisuje celotni cikel, podoben njihovem življenju, ki ga zaznamuje transhumantna paša.

Manca: Žigo je najprej zanimal vpliv turizma na spremembe v pašništvu, zato je bil fokus raziskovanja najprej osredotočen na ta del življenja. Pričakovala sva, da bo temu primerno tudi vizualno gradivo. Ampak potem sva ta pogled povsem spremenila. Osredotočila sva se na vsakodnevno življenje, se pravi, kaj se dogaja, ko so tam turisti, ko je pašništvo in kako gre to življenje naprej. Kot avtor do konca ne veš, kaj boš dobil in ali boš sploh lahko iz vsega naredil film.

Vasica Lukomir je bila stalno naseljena do leta 2010, zdaj pa se ob koncu sezone, ki traja približno do novembra, prebivalci vasi odpravijo v nižje ležeče kraje. Tidža in Hismet Čomor prebivata v vasici Hadžiči in tam čakata, da se maja, ko odprejo ceste proti Bjelašnici, lahko vrneta nazaj v Lukomir, ki je njun pravi dom.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Manca Filak in Žiga Gorišek

13.06.2018

Na nočni obisk prihajata Manca Filak in Žiga Gorišek, avtorja etnografskega filma Lukomir, moj dom. Gre za vasico na pobočjih Bjelašnice v Bosni in Hercegovini, kjer sta mlada raziskovalca in ustvarjalca s starejšim parom v različnih obdobjih preživela eno leto. Njuno življenje in dogajanje na tem skoraj tisoč 500 metrov visokem odmaknjenem območju pa sta zabeležila v filmu. Kaj pomeni ustvarjanje etnografskega filma, pri katerem gre za raziskovanje z udeležbo in katere vidike življenja predstavlja film Lukomir, moj dom, boste izvedeli po polnoči.

Etnografski film o najvišje ležeči vasi v Bosni in Hercegovini prikazuje cikel pašne sezone na pobočjih Bjelašnice

Etnografski film Lukomir, moj dom, ki sta ga ustvarila mlada raziskovalca Manca Filak in Žiga Gorišek, prikazuje življenje starejšega para, Tidže in Hismeta Čomor. Lukomir je najvišje ležeča vas v Bosni in Hercegovini, ki se nahaja na pobočjih Bjelašnice na višini slabih 1500 metrov. Tam omenjeni par še vedno živi na tradicionalni pašniški način. Vasica ima tudi v kontekstu tamkajšnjega območja in Bosne in Hercegovine posebno mesto, saj je ena redkih, ki med vojno na Balkanu ni bila požgana. Njena lega je do neke mere med drugim nudila varno zavetje ljudem, ki so se vanjo zatekli pred vojno vihro. Prav zato danes kljub temu, da še omogoča tradicionalni način življenja, s svojo ohranjenostjo arhitekture in krajine, postaja turistično zelo privlačna.

Manca in Žiga sta se z območjem Balkana spoznala prek študijske izmenjave. Manca je svoje študijske obveznosti opravljala v Makedoniji, Žiga pa v Sarajevu in tako je tudi prvič spoznal Lukomir. Tamkajšnje življenje in transhumanca sta ga zelo privlačili. Ta način življenja jima ni bil tuj, saj sta pred tem že opravila raziskovalni projekt takega življenja v Sloveniji pod Mangartom.

Žiga: Jaz sem takrat iskal lokacijo, kjer bi lahko opravil svojo raziskavo, zanimala me je transhumanca in našel sem Bjelašnico in s tem Lukomir. Danes je to precej znana vas, veliko objav o njej najdemo tudi na svetovnem spletu. Lukomir sem izbral, ker ponuja preplet sodobnega turizma in tradicionalnega pašništva.

Manca: Oba naju povezuje veselje do vizualne antropologije, ki se je razvilo med najinim študijem antropologije in etnologije.

Etnografski film je posebna zvrst. Do neke mere se njegove prvine prepletajo z lastnostmi dokumentarnega filma, a obstajajo pomembne razlike. Ustvarjanje poteka s kamero, terenskim dnevnikom in drugimi pripomočki, predvsem pa je pomembno raziskovanje z udeležbo. Tako sta tudi Manca in Žiga v okviru raziskave morala poprijeti za vsa dela, ki jih je na planini treba opraviti. Ker sta se s to dejavnostjo že srečala, jima niso bila tuja. Sčasoma so se zaradi tega med njima in Tidžo in Hismetom Čomorjem spletle tesne, skoraj družinske vezi. Tako je Lukomir na nek način postal tudi njun dom.

Posebnost ustvarjanja etnografskega filma je tudi ta, da takó kot življenje, ki ga beleži, nima napisanega scenarija. Med snemanjem materiala nikoli nista vnaprej vedela, kaj ju tisti dan čaka. Vse se dogaja sproti in avtor se mora na to ustrezno odzvati.

Manca: Predvsem ne gre za to, da bi imel nek scenarij, preden odideš na teren. Beležiš vsakdanjik, nek način življenja, ki te zanima. Režiserskih posegov tu, v smislu kot so pri dokumentarnem filmu, ni. Razlika je torej predvsem v metodi.

Žiga: Delo se je začelo že v Sloveniji. Moral sem najti tudi prostor, kjer bom raziskoval. Če govorimo o samem snemanju, pa sva spremljala njihov vsakdan. Tidža in Hismet sta se najine prisotnosti s kamero navadila, midva pa sva, ko so nama to dovolili, snemala. Skušala sva posneti resnično življenje v Lukomiru. Na nek način je par tudi narekoval tempo snemanja, stvari, ki nama jih je želel pokazati. Dlje kot sva bila tam, več sva lahko tudi posnela.

Manca: Pozneje so nama ljudje celo sami govorili, zakaj česa ne posnameva. Kakšen odnos vzpostaviš z ljudmi na terenu, se neizogibno vidi tudi v filmu. Gledalec to vidi, čuti se v filmu. Tega ne moreš opisati z besedami.

Zelo pomembna je tudi etična drža, ki sta jo kot avtorja uporabila pri izbiri kadrov, iz katerih sta sestavila film Lukomir, moj dom. Določeno mero občutka sta razvila že med študijem, po pridobljenih izkušnjah pa sta tudi hitro vedela, če sta v kakšni situaciji šla predaleč in vedela, kaj lahko uporabita in kaj ne. Kot izpostavljata Manca in Žiga, pa je najpomembnejše to, da znaš poslušati in gledati, kaj se okoli tebe dogaja, in da skušaš priti resnici do dna. Film je nastajal več kot tri leta. V njem prikažeta življenje Tidže in Hismeta Čomorja skozi celotno pašniško sezono, torej skozi vse leto, letne čase.

Prvotna zasnova oziroma ideja pri ustvarjanju filma Lukomir, moj dom ni bila, da bo prikazoval pašniško življenje. A je ob nabiranju materiala ta koncept vedno bolj prihajal v ospredje.

Žiga: Midva takrat še nisva vedela, da bova posnela celoten cikel, celo leto. Začela sva spremljati njuno življenje poleti, potem pa sva se enostavno prepustila. Ker sva dobila dobre rezultate, sva se odločila, ok, posnemiva še spust v dolino in potem življenje pozimi v Hadžičih. Potem pa spet vzpon. Tako je na koncu nastal film, ki opisuje celotni cikel, podoben njihovem življenju, ki ga zaznamuje transhumantna paša.

Manca: Žigo je najprej zanimal vpliv turizma na spremembe v pašništvu, zato je bil fokus raziskovanja najprej osredotočen na ta del življenja. Pričakovala sva, da bo temu primerno tudi vizualno gradivo. Ampak potem sva ta pogled povsem spremenila. Osredotočila sva se na vsakodnevno življenje, se pravi, kaj se dogaja, ko so tam turisti, ko je pašništvo in kako gre to življenje naprej. Kot avtor do konca ne veš, kaj boš dobil in ali boš sploh lahko iz vsega naredil film.

Vasica Lukomir je bila stalno naseljena do leta 2010, zdaj pa se ob koncu sezone, ki traja približno do novembra, prebivalci vasi odpravijo v nižje ležeče kraje. Tidža in Hismet Čomor prebivata v vasici Hadžiči in tam čakata, da se maja, ko odprejo ceste proti Bjelašnici, lahko vrneta nazaj v Lukomir, ki je njun pravi dom.


13.07.2022

Ljubezen, hrepenenje in zgodovina v pismih

Kdaj ste nazadnje napisali pismo? Tako z nalivnikom na list papirja namesto na tipkovnici in zaslonu? Kdaj ste nazadnje dobili pismo? Tako, ki ga je poštar dal v nabiralnik, ne da bi pozvonil, saj ni bilo uradno. Kulturo pisanja pisem je zamenjala elektronska pošta, za hitro komunikacijo so v rabi kratka elektronska sporočila. Samo en klik in besede v hipu priletijo do naslovnika. Včasih so pisma potovala dolge dneve in tedne, čas med njimi pa je bil izpolnjen s pričakovanjem in hrepenenjem. Pisma prijateljem, pisma domačim, pisma najdražjim. Po čem sta hrepenela Felicita Koglot in Franc Peric v pismih, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja potovala med Aleksandrijo in vasico Bilje? O čem je konec devetnajstega stoletja Friedrich Nietzche pisal pisateljici, filozofinji in psihoanalitičarki Louise Andreas-Salomé? Pa pisma med Silvo Ponikvar in Karlom Destovnikom Kajuhom, ki so se tihotapila med okupirano Ljubljano in partizanskimi gozdovi? Vstopamo v daljna dopisovanja. Obzirno in spoštljivo.


11.07.2022

Noč šansona - šansoni Provanse

V tokratni Noči šansonov bomo popotovali po jugu Francije, po Provansi in njenih krajih, zavili bomo v kakšno vasico in se malo dlje pomudili v Marseillu. Napevi, ki izvirajo od tod, nas bodo spremljali, in pesmi, ki govorijo o teh koncih, njihovih ljudeh, navadah, običajih, poklicih in čustvovanju. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


10.07.2022

Franci Krevh

V noči s sobote na nedeljo na nočni obisk prihaja tolkalec Franci Krevh. Član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7 je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki bo letos poleti v Štanjelu potekal že tretjič. O zvoku, ki ga daje kamen, njegovi frekvenci in vplivu, ki ga lahko ima na človeka, se bo s Francijem Krevhom pogovarjala nočna voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


09.07.2022

Ariana B. Suhadolnik

S širokim nasmehom in toliko energije, kot da bi imela polnilno postajo na vsakem koraku. Naša gostja bo Ariana B. Suhadolnik, direktorica Turizma Miren - Kostanjevica. Zaljubljena je v izzive, ki terjajo kreativne rešitve in jih tudi nagrajujejo. In prav to je našla v turizmu. Bodite to noč z nami na Radiu Slovenija, ko bo predstavila svoj pogled na uspešne turistične zgodbe.


08.07.2022

dr. Julija Sardelić

Tokratna gostja Nočnega obiska bo dr. Julija Sardelić, ki zadnjih nekaj let z družino živi na Novi Zelandiji in dela kot docentka na Univerzi Viktorija v Wellingtonu. Sedaj, ko se je po skoraj treh letih vrnila za nekaj dni vrnila nazaj v Slovenijo smo jo povabili pred mikrfonom v studiu v Lendavi. Spregovorili smo tudi o tem, kako je razmere v domovini v času pandemije spremljala z drugega konca sveta ter kako so pandemijo doživljajo na Novi Zelandiji. Povod za pogovor je bilo njeno zadnje akademsko znanstveno delo Robovi državljanstva: romske manjšine v Evropi in državljanska marginalizacija, ki prinaša nove vidike, izzive in težave tistih, ki v očeh sistema ne obstajajo. Nova knjiga pa ponuja tudi rešitve kako to spremeniti. Z dr. Julijo Sardelić se je pred nekaj dnevi pogovarjal Sandi Horvat.


07.07.2022

Marjan Šrimpf

Po polnoči bomo gostili Marjana Šrimpfa, upokojenega dolgoletnega urednika informativnega programa Televizije Slovenija, TV studia Maribor. Že 30 let pripravlja reportaže o Slovencih po svetu, ki so pustili pečat na prav vseh kontinentih in še vedno ohranjajo stik z matično domovino. V nadaljevanju se bomo ozrli na nedavne, jubilejne 20. Slovenske dneve knjige v Mariboru, z Bernardo Biber pa nato odkrivali bisere Kavkaza. Proti jutru bomo potegnili črto pod letošnji jubilejni, 30. Festival Lent.


06.07.2022

Sevdah, muzika za dušo

Poslušali in peli so ga nekoč, mladi so vmes nanj malo pozabili, potem pa se je zgodil novi sevdah, ki je svoje korenine pognal tudi v Sloveniji. Mladi begunci iz Bosne in Hercegovine so pred skoraj tridesetimi leti tukaj ustanovili dve skupini, Vali in Dertum. Sevdah so predstavili tukajšnji publiki in ta ga je navdušeno sprejela. Novi sevdah je začel nastajati tudi v Sarajevu, od koder prihaja izvrstni glasebnik Damir Imamović, ki je v zadnjih letih zvok sevdaha ponesel po vsem svetu. O pesniško glasbeni tradiciji sevdaha je napisal tudi knjigo, ki je pravkar izšla v slovenskem prevodu. V nočnem programu bomo skozi glasbo in besedo to zvrst spoznavali z voditeljico Nado Vodušek.


04.07.2022

Zvone Černelič

»Kaj bi bili, če ne bi bili kmet? Bi bil kmet!« je povedal Zvone Černelič, biodinamčni kmetovalec iz Dečnega sela pri Brežicah. Ko je bil majhen, sta z mamo pridelke iz domače kmetije natovorila na kolo, jih prepeljala do vlaka in šla z njimi na zagrebško tržnico. »Takrat sem se tega, da smo kmetje, med tamkajšnjo mestno gospodo, sramoval, danes pa bi s tremi košarami, polnimi svojih pridelkov, ponosno in z dvignjeno glavo šel peš čez Bruselj« pove. Po tistem, ko je prejel prestižni in odmevni mednarodni nagradi za svoj izjemen prispevek k razvoju načina kmetovanja in inovativnih praks, mu ni zrasel greben, še vedno skromen in predan kmetuje na svojem posestvu in se s solznimi očmi spominja začetkov. Ko je šel od doma, brez zemlje, ko je skelelo pri srcu, je začel iz nič. Danes obdeluje 40 hektarjev, je zgled. Njegovi pridelki imajo certifikat znamke Demeter, ki pomeni najvišjo kakovost pridelave hrane na svetu, pomeni več kot ekološko, ne le brez strupov, pomeni prisotnost živega v plodovih in človeku ponuja vse za njegov zdrav razvoj in um. Tudi krave, teleta in kokoši živijo pri njem kraljevsko življenje. Zvone je preprost človek in nikakor ne »kmečki baron, ki se jih med kmeti najde pri nas kar nekaj« še pove. Gostili ga bomo v oddaji Nočni obisk, po polnoči. Z njim se bo pogovarjala Vesna Topolovec.


03.07.2022

Renato Bric

Danes se tudi hemofiliki staramo


02.07.2022

Marjan Kralj

V nočnem obisku bo z nami Izolan Marjan Kralj, ki ga je zgodba čezoceanke Rex povsem prevzela. Prestižno italijansko ladjo so med 2. svetovno vojno bombardirala zavezniška letala. Med Koprom in Izolo je Rex, nedaleč od obale, prevrnjen na bok, dolga desetletja rjavel. Kralj je to potniško ladjo s čopičem prenesel na platno. Na mnoga platna! Rexu je ustvaril pravi mali muzej in še danes meni, da gre za »prezrto izolsko turistično nišo«. Sicer pa je bila Kraljeva življenjska pot ves čas povezana s športom, predvsem z rokometom, zadnje čase pa z lokostrelstvom. Nočni program bo iz studia Radia Koper povezala Mojca Klarič, ki do petih zjutraj obljublja še nekaj 'primorskih' vsebin.


01.07.2022

Marko Magajne in Žiga Grofelnik

Konec maja se je v Abu Dhabiju zbralo 40 kuharskih ekip z vsega sveta in se potegovalo za naziv najboljšega svetovnega chefa na tekmovanju Global Chefs Challenge 2022. Med 19 finalisti je bil tudi slovenski kuharski mojster Marko Magajne, ki je na koncu s svojim pomočnikom Žigom Grofelnikom zasedel odlično deveto mesto. S čim sta prepričala žirijo, kako sta se pripravljala na tekmovanje in kakšna je njuna filozofija v kuhinji, bosta po polnoči povedala Andreji Čokl, ki ju je povabila na Nočni obisk.


30.06.2022

Center alternativne kulture Pekarna

V četrtkovem nočnem programu bomo gostili predstavnike mariborskega Centra alternativne kulture Pekarna. Letošnja 28. obletnica ustvarjanja v tej nekdanji vojašnici v širšem središču Maribora poteka v znamenju strahu pred preselitvijo, ki jo napoveduje občina. Tamkajšnji ustvarjalci pa opozarjajo, da je dejavnost Pekarne neločljivo povezana z lokacijo in bogati tamkajšnje soseske in celotno mesto.


29.06.2022

Noč šansonov

V tokratni Noči šansonov se bomo ob poslušanju njenih pesmi v prvi uri sprehodili skozi drugi del življenjepisa Édith Piaf, v drugi uri pa bomo govorili o njenih nastopih v Ameriki in poslušali posnetke z zelo uspešnega koncerta, ki ga je imela v Carnegie Hallu leta 1957.


27.06.2022

Alfi Nipič

Silvestrski poljub je zaznamoval marsikatero življenjsko zgodbo, a tako, kot je nocojšnjega gosta, verjetno ni nikogar. Zgodbo, ki se je spletla okoli tega za Slovenke in Slovence tako tradicionalnega poljuba, večina že pozna, a vendar je življenje glasbene legende Alfija Nipiča prepleteno še z mnogimi drugimi zgodbami, ki jih je vredno slišati. Nekatere izmed njih bo nekdanji pevec Ansambla bratov Avsenik in eden izmed najbolj prepoznavnih pevcev pri nas razkril poslušalkam in poslušalcem ter nočni voditeljici Luciji Grm.


26.06.2022

Nočni pogovori z Mojco

No, pa je poletje tu. Kako lepo diši, sploh zvečer. Dan, ki se potegne daleč v večer, človeku zbuja optimizem, občutek, da je na tem svetu vse v najlepšem redu. Po drugi strani pa nas na tihem gloda strah, kaj vse prinaša jesen: podražitve, mogoče spet covid – ampak predsednik Golob se trudi za nas, zaupajmo mu. Kaj pa gloda ali razveseljuje poslušalce nočnega programa? To bo v noči s sobote na nedeljo poskusila izvedeti Mojca Blažej Cirej. Le pokličite jo.


25.06.2022

Milan Kučan

Praznujemo dan državnosti, ko obeležujemo spomin na 25. junij pred 31. leti. Takrat je Slovenija uradno postala neodvisna. V teh letih smo se velikokrat ozrli nazaj, na dogodke, ki so temeljito pretresli našo družbo, posegli v naše življenje in prinesli številne spremembe. Nekatere dobre, druge manj, a spremembe so stalnica našega življenja. Kako jih doživlja naš gost, eden tistih, ki je odločilno zaznamoval čas osamosvajanja in obdobje po njem, in kako vidi sedanjost, ki prinaša veliko izzivov za prihodnost? Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, bo naš nocojšnji sopotnik v nočnem programu. K pogovoru ga je povabila Nataša Ugrin Tomšič.


24.06.2022

David Krančan

V nocojšnjem oddaji Nočni obisk bomo spoznali Davida Krančana, uveljavljenega striparja in ilustratorja, pa tudi dolgoletnega urednika revije Stripburger in člana društva Bralna značka, v okviru katerega predava na osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so posebnosti ustvarjanja stripov, kaj mora vsebovati zgodba, da zaživi v stripu, kako uporablja stripe v izobraževalne in promocijske namene in še marsikaj nam bo zaupal v pogovoru z nočno voditeljico Višnjo Fičor.


23.06.2022

Tadej Vesenjak

Na nočni obisk prihaja kantavtor Tadej Vesenjak, ki je aktivneje na glasbeni sceni skoraj natanko dve desetletji. Spregovoril bo o nastajanju besedil v prleškem narečju, ki vzbujajo zanimanje povsod kjer nastopi. Zanimivo pa je tudi, da svoj nove stvaritve najprej predstavi otokom v vrtcu, kjer je zaposlen kot vzgojitelj. Po eni bomo spregovorili o prireditvah ob bližnji 160 letnici rojstva slovenjegoriškega genija - tovarnarja in izumitelja Janeza Puha in izvedeli več o usodi Slovenskih izgnancev v Srbiji med drugo svetovno vojno in dodali posnetek letnega koncerta zasedbe Toti big band iz Maribora. Voditelj bo Stane Kocutar.


22.06.2022

Bojan Cvetrežnik

Violinist, skladatelj, učitelj. Srčno predan muziciranju in vzgajanju mladih. Performer, ki ga poznamo iz odličnih zasedb na številnih odrih, pogosto pa ga lahko slišimo tudi na ulicah in trgih, kamor že leta vodi mlade godalkarje, nam zvoči mestna pohajkovanja in ustavi naš korak, da naša ušesa zaplešejo v etno ritmih. Akademsko izobraženi glasbenik je bil solo violist v orkestru ljubljanske Opere, predaval je jazz improvizacijo na ljubljanski Akademiji za glasbo, potem pa se je podal v vrvež ulic in igral naključnim poslušalcem, se učil novih glasbenih veščin, med drugim tudi kot solo violinist v kanadskem artističnem gledališču Cirque du Soleil. Je eden od idejnih vodij nepozabe zasedbe Terrafolk in pozneje Simboličnega orkestra. Ustvaril je izobraževalno platformo Godalkanje in Specialne delavnice, ki jih zaznamujejo inovativni didaktični pristopi do razumevanja glasbene teorije brez 5-črtnega notnega sistema. Mlade uči igranja godal na vseh nivojih. Iskriv in duhovit sogovornik bo gost voditeljice Nade Vodušek.


20.06.2022

Sanja Lončar o samooskrbi

Tik pred poletni solsticijem je še čas da razmišljamo o samooskrbi. Ste vedeli, da je brskanje po zemlji naravni antidepresiv? Tam so znanstveniki našli posebne bakterije, ki človeka zdravijo. Naj vas misel, da bi si sami pridelali hrano, ne plaši. Res je potrebnega veliko truda, a ob sadovih, ki vas bodo hranili sproti ali pozneje, boste spoznali, da je bila vsaka vložena minuta vredna. Ne gre le za priljubljenost, oguljene besede, ko je zaznati v besedi »vrt« nadstandard, a morda nas bo prav kriza prislila v to, da si vsaj nekaj živeža zagotovimo s svojimi rokami. In možgani. Z znanjem boste dosegali vrhove, pa ne le gurmanske, zadnji čas je, da v zemljo zakopljete trpotčev sirup. Zdaj lahko sejete še vso zelenjavo, s katero boste siti celo jesen, dolgo zimo, tja do naslednje pomladi. Samooskrbni boste z okusnimi sadeži in zelenjavo ter svojimi shranki uživali popolno aristokratsko življenje. Vas mika? Na temeljna vprašanja o samooskrbi, za zamudnike, če hočete, nam bo po polnoči odgovarjala Sanja Lončar, gonilna sila informacijskega središča zazdravje.net, direktorica zavoda za Celostno samooskrbo, predavateljica ter avtorica številnih knjižnih uspešnic o naravnih rešitvah. Z njo se bo pogovarjala Vesna Topolovec.


Stran 24 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov