Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Krono iz premoga bo nosila tudi Miss Slovenije 2018

20.07.2018

Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:

Oblikovalka Marjeta Hribar je "tista punca s premogom"; njen nakit prodajajo celo v New Yorku, krono iz premoga pa bo nosila tudi mis Slovenije 2018

Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:

“Opazovala sem ta njegov lesk. Zdel se mi je kot tak črni dragulj.”

Z njim je včasih porisala stene, skoraj vedno ga je morala vrniti. Po letih in številnih preizkušenih načinih ustvarjanja nakita pa se je premog nedavno vrnil k njej. Preden je lahko iz njega začela izdelovati uhane, prstane, zapestnice, ogrlice, obeske, manšetne gumbe, ga je morala dobro spoznati, pravi:

“S premogom so delali že Rimljani in stari Kitajci, a nimamo najdb, ker so kosi razpadli, saj jih niso znali primerno zaščititi. Dve leti je trajalo, da sem prišla do forme, ki sem jo želela imeti. Dolgo sem iskala način, kako ga obdelati, da bo zdržal okvirno 100 let. Dala sem ga v zamrzovalnik, da bi videla, kako se odziva na mraz. Da bi videla, kako se odziva na toploto, sem ga dala na radiator. Pa potem spet na hladno in nato na sonce.”

Marjeto Hribar v lokalnem okolju poznajo kot “tisto punco s premogom”. S temi besedami jo je poiskal tudi starejši gospod, ki se je odločil, da ji pokaže prostor v gozdu, kjer so še vedno drobne žile premoga. Sogovornica se tja običajno odpravi z nahrbtnikom na kakšen deževen dan:

“Nekateri ljudje gredo po dežju po gobe, jaz grem po premog. Ko se vračam, je moj nasmešek toliko bolj širok, kolikor več premoga je v nahrbtniku.”

Prva črna krona na lepotnih tekmovanjih

Eno od bolj zahtevnih naročil, če ne kar najbolj zahtevno, ki ga je prejela do zdaj, je izdelava krone za aktualno miss eco Slovenije. “Ko sem prejela klic, sem se vprašala, kaj? Kako črna krona? Gre za nekaj, česar ne delaš vsak dan in zato je projekt zahteval kar nekaj neprespanih noči,” razlaga Marjeta Hribar in dodaja:

“Pri takem projektu moraš zelo hitro rasti glede na svoje oblikovalske sposobnosti. Morala sem ugotovila, kako jo bom izdelala. Na koncu sem se odločila za kombinacijo črnega premoga – večjih, brušenih kamnov in manjših, naravno oblikovanih koščkov –, ter zelenega stekla. Miss eco Slovenije ima namreč zeleno lento.”

Izdelava te krone ji je vzela en mesec, načrtovala jo je dva meseca. Zdaj je na njeni mizi že naslednja krona. To bo od septembra dalje nosila nova miss Slovenije.

Marjetin nakit sicer prodajajo tudi v New Yorku, z veseljem pa tudi doma sprejme tiste, ki se včasih podajo na daljšo, drugič krajšo pot, da bi kupili njene izdelke.

“Zgodbo o nakitu iz premoga sta tujca iz Nemčije zasledila, ko sta bila pri nas na počitnicah. Odločila sta se, da me poiščeta v mojem domačem kraju in si ogledata nakit. Sosede sta spraševala po “tisti punci s premogom”, oni pa so ju usmerili do pravega stanovanja. To je bil zame šok, da se nekdo tako zelo potrudi, da lahko s seboj odnese košček Slovenije,” razlaga sogovornica.

Premog na modnih dodatkih pa bodo čisto zares lahko že kmalu s seboj naokoli nosili tisti, ki se jim bodo prikupili čevlji, ki bodo okrašeni s to več milijonov let staro kamnino.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Krono iz premoga bo nosila tudi Miss Slovenije 2018

20.07.2018

Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:

Oblikovalka Marjeta Hribar je "tista punca s premogom"; njen nakit prodajajo celo v New Yorku, krono iz premoga pa bo nosila tudi mis Slovenije 2018

Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:

“Opazovala sem ta njegov lesk. Zdel se mi je kot tak črni dragulj.”

Z njim je včasih porisala stene, skoraj vedno ga je morala vrniti. Po letih in številnih preizkušenih načinih ustvarjanja nakita pa se je premog nedavno vrnil k njej. Preden je lahko iz njega začela izdelovati uhane, prstane, zapestnice, ogrlice, obeske, manšetne gumbe, ga je morala dobro spoznati, pravi:

“S premogom so delali že Rimljani in stari Kitajci, a nimamo najdb, ker so kosi razpadli, saj jih niso znali primerno zaščititi. Dve leti je trajalo, da sem prišla do forme, ki sem jo želela imeti. Dolgo sem iskala način, kako ga obdelati, da bo zdržal okvirno 100 let. Dala sem ga v zamrzovalnik, da bi videla, kako se odziva na mraz. Da bi videla, kako se odziva na toploto, sem ga dala na radiator. Pa potem spet na hladno in nato na sonce.”

Marjeto Hribar v lokalnem okolju poznajo kot “tisto punco s premogom”. S temi besedami jo je poiskal tudi starejši gospod, ki se je odločil, da ji pokaže prostor v gozdu, kjer so še vedno drobne žile premoga. Sogovornica se tja običajno odpravi z nahrbtnikom na kakšen deževen dan:

“Nekateri ljudje gredo po dežju po gobe, jaz grem po premog. Ko se vračam, je moj nasmešek toliko bolj širok, kolikor več premoga je v nahrbtniku.”

Prva črna krona na lepotnih tekmovanjih

Eno od bolj zahtevnih naročil, če ne kar najbolj zahtevno, ki ga je prejela do zdaj, je izdelava krone za aktualno miss eco Slovenije. “Ko sem prejela klic, sem se vprašala, kaj? Kako črna krona? Gre za nekaj, česar ne delaš vsak dan in zato je projekt zahteval kar nekaj neprespanih noči,” razlaga Marjeta Hribar in dodaja:

“Pri takem projektu moraš zelo hitro rasti glede na svoje oblikovalske sposobnosti. Morala sem ugotovila, kako jo bom izdelala. Na koncu sem se odločila za kombinacijo črnega premoga – večjih, brušenih kamnov in manjših, naravno oblikovanih koščkov –, ter zelenega stekla. Miss eco Slovenije ima namreč zeleno lento.”

Izdelava te krone ji je vzela en mesec, načrtovala jo je dva meseca. Zdaj je na njeni mizi že naslednja krona. To bo od septembra dalje nosila nova miss Slovenije.

Marjetin nakit sicer prodajajo tudi v New Yorku, z veseljem pa tudi doma sprejme tiste, ki se včasih podajo na daljšo, drugič krajšo pot, da bi kupili njene izdelke.

“Zgodbo o nakitu iz premoga sta tujca iz Nemčije zasledila, ko sta bila pri nas na počitnicah. Odločila sta se, da me poiščeta v mojem domačem kraju in si ogledata nakit. Sosede sta spraševala po “tisti punci s premogom”, oni pa so ju usmerili do pravega stanovanja. To je bil zame šok, da se nekdo tako zelo potrudi, da lahko s seboj odnese košček Slovenije,” razlaga sogovornica.

Premog na modnih dodatkih pa bodo čisto zares lahko že kmalu s seboj naokoli nosili tisti, ki se jim bodo prikupili čevlji, ki bodo okrašeni s to več milijonov let staro kamnino.


01.10.2022

Bojana Čibej

Če bi radi slišali, kako zveni švedska balada iz devetega stoletja, bodite to noč z nami. Morda vam je tuja tudi beseda Svitar, ki si jo je naša gostja izbrala za ime zavoda. Ali pa še nikoli niste stopili na grad Rihemberk, enega najstarejših gradov na Slovenskem, ki je postal njen drugi dom. Spoznajte Bojano Čibej, pevko in interpretatorko kulturne dediščine, ki ima prav posebno poslanstvo.


30.09.2022

Tine Čokl

Veliko ljudi si danes začetka dneva ne zna predstavljati brez skodelice kave. Ta pijača je postala tako samoumevna, da pozabljamo, da gre v resnici za luksuzno dobrino in da za ta naš luksuz plačujejo tako lokalni pridelovalci kot okolje. Vse premalo se zavedamo pomena izvora in načina pridelave kave, kar nenazadnje vpliva tudi na njen okus. O tem pa zagotovo veliko ve tokratni nočni gost Tine Čokl, pa tudi o tem, kako kavo pripraviti, da bomo zares dobili popoln napitek.


29.09.2022

Nika Mirt

V nočnem programu bomo gostili Niko Mirt, mlado Mariborčanko, ki se je pred meseci odrekla plašču anonimnosti, pod katerim je Štajerski argo utvarjala dobra štiri leta. Spregovorili bomo o tej - sedaj že kultni blagovni znamki, ta je od objav na družbenih omrežjih prešla na oprijemljive izdelke za vsakdanjo rabo, knjigo, koledar, radijsko rubriko; besede bomo namenili njeni primarni zaposlitvi, je namreč tetoverka, dodali še kakšno o življenju nasploh in ljubezni do štajerskega narečja.


28.09.2022

Miha Dežman

Ste vedeli, da so lahko kokoši ljubeče, zveste in tako kot druge živali, ki jih imamo radi ob sebi, izkazujejo številna čustva, tudi strah, pričakovanje, zaskrbljenost, celo sočutje? Ko se sprehahajaš med tristotimi kokošmi na regenerativni kmetiji Monera hitro spoznaš, da so lahko prijateljice. Miha Dežman z ženo Kristino in dvema majhnima otrokoma skrbi za prvo takšno kmetijo v Sloveniji, na kateri odkrito in podrobno govorijo o načinu pridelave jajc in življenju kokoši, ki so mojstrice oživitve tal. Kako ustvarjajo nove, regenerativne poti v kmetijstvu, ki jih v tem trenutku nujno potrebujemo za dobro družbe in narave v prihodnosti, boste slišali po polnoči.


26.09.2022

Dora Pal

Današnji težki časi so razgalili načeto psihološko stanje ljudi in potreba po psihoterapevtski pomoči je čedalje pogostejša. V nocojšnjem Nočnem obisku bomo spoznali psihoterapevtko Doro Pal, gestalt izkustveno družinsko psihoterapevtko, ki znanje, pridobljeno prek fakultete in specializacije, združuje s celovitim pristopom k življenju – duhovnim, psihičnim in fizičnim – pa tudi z delom s sanjami, dihalnimi vajami, zdravim načinom življenja in drugimi alternativnimi metodami, ki pomagajo k usklajenosti duha in telesa.


25.09.2022

Nočni pogovori z Mojco

Pa se nam je izmuznilo to poletje. Proti večeru se hitro stemni in ohladi, tako da zunaj ni več prijetno. Nekaj mesecev bomo pač morali potrpeti, saj nimamo izbire. Družili se bom o v notranjih prostorih, da nam bo toplo. Če vas vleče v mrakobno razpoloženje, se nikar ne pustite.


24.09.2022

Anja Osterman

Anja Osterman je bila v letošnji sezonami med najhitrejšimi kajakašicami na mirnih vodah na svetu. Po zmagah v svetovnem pokalu si priborila srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu. Uspešna je bila tudi na evropskem prvenstvu, ob srebrnem se je razveselila tudi bronastega odličja. Pred letošnjo sezono je prekinila sodelovanje s prejšnjo ekipo, po dolgem nastopanju s Špelo Ponomarenjko Janić se je odločila izključno za nastope v enojcu. Odločitev se je izkazala za pravilno, ta Anjo je namreč vrhunska sezona.


23.09.2022

Denis Malačič

Camino je čar. Camino je preplet različnih ljudi, različnih kultur, različnih zgodb. Vsem pa je skupno eno: želja, da prehodimo pot, po kateri je pred nami hodilo na milijone ljudi. Tako Denis Malačič, ki je Jakobovo pot prehodil letošnjega avgusta. O tej njegovi pustolovščini, pa tudi o drugih njegovih poteh, v nocojšnjem nočnem programu.


22.09.2022

Viljem Babič

Naš osrednji gost je tokrat profesor glasbe na mariborski 2. gimnaziji Viljem Babič, eden najzaslužnejših za uspehe njihovega šolskega gledališča English student teather.


21.09.2022

Ljuba Južnič

Živi v Rožnem vrtu. Tako se imenuje njihov prostor ob potoku, v vasi sredi gozdov in zdravilnih energij narave, v enem najbolj neokrnjenih delov Slovenije, pri Fari ob Kolpi. Rože so njene prijateljice in zaveznice. Ljubezen do cvetlic, predvsem do skoraj pozabljenih lepotic iz starih kmečkih vrtov, je botrovala knjigi Pod okriljem kapucinke, v kateri nam avtorica naslika magičnost obhišnih vrtov in njihovih prebivalk. S poetično pisavo nas vodi skozi lepoto sobivanja z živimi in barvitimi cvetovi. Vsaka roža ima svoje posebno bitje, ki deluje na različnih energijskih poljih, pravi Ljuba Južnič.


19.09.2022

Lia Bordon

42 let je živela kot moški. Predlani je začela s postopkom tranzicije in pred dobrima dvema mesecema tudi uradno postala ženska. Lia Bordon je s svojo izpovedjo sredi poletja razburkala družbena omrežja, z javnostjo delila svoje občutke in strahove pred, med in po tranziciji in razkritju. Kako se je vse življenje počutila v napačnem telesu, kako živi zdaj, kako so njeno preobrazbo sprejeli bližnji, kako znanci in neznanci, kaj vse ji je prinesla in kaj odnesla?


18.09.2022

Ervin Fritz

Pesnik, dramatik, dramaturg in prevajalec Ervin Fritz, iz katerega del veje kritika časa, ironija in satira, humor in izjemna duhovitost, bo gost tokratnega nočnega obiska. Zaradi svoje kritike režima je bila njegova poetika označena celo kot nevarna, zato je imel kar veliko težav pri revijalnih objavah – in tudi pri uprizarjanju njegovih iger. No, imel … in ima. A vendar bomo nocoj spregovorili tudi o krstni uprizoritvi njegove zadnje napisane komedije Slovenska Kura. Nočni pogovor bo prepojen tudi s pesmimi, za katere je Ervin Fritz napisal besedilo. K pogovoru sem povabila tudi enega od režiserjev Slovenske kure Darka Čudna.


17.09.2022

Ervin Čurlič

V prvi uri nočnega programa smo k pogovoru povabili znanega športnega novinarja in komentatorja Ervina Čurliča. Čeprav je pred kratkim končal 40-letno novinarsko kariero in se upokojil, pa smo lahko njegovim temperamentnim, doživetim in tehtnim komentarjem prisluhnili v prenosih pred kratkim končanega svetovnega prvenstva v odbojki. Toda našemu gostu ni domač samo šport, ampak je v vlogi pripadnika severnoprimorske civilne zaščite dejaven tudi v spopadanju z naravnimi nesrečami. Zato, seveda, ni bilo mogoče mimo poletne ognjene stihije na goriškem Krasu. V tokratnem nočnem popotovanju bomo spoznali tudi pomen in vlogo žensk na kmetiji, prisluhnili odzivom ob odkritju doprsnega kipa Janeza Stanovnika v središču Nove Gorice, v Piranu spoznavali zgodbe nekaterih tamkajšnjih vodnjakov in se v Ajdovščini pridružili mladim astronomom.


16.09.2022

Dragan Bulič

Štos ni šala in SOS ni klic na pomoč, če ju povežemo z legendarnim glasbenim urednikom Draganom Buličem. Od Radia Študent, prek Vala 202, do Prvega programa nacionalnega radia, z občasnimi gostovanji na televizijskih ekranih, je kratek prerez njegove poklicne kariere. Dragan ima dve glavni ljubezni: glasbo in šport. O najboljših koncertih svojega żivljenja, o najvplivnejših glasbenih albumih, o srečanjih z velikani popularne glasbe, nogometu in tenisu ter o njegovem pojavljanju v družabnih kronikah in prisotnosti na družbenih omrežjih v nočnem programu.


15.09.2022

Sprehod po predsedniški palači

15. septembra praznujemo Dan vrnitve Primorske k matični domovini, zato bo tudi ta dan predsedniška palača odprla svoja vrata vsem tistim, ki so se prijavili na ogled. Mi smo si jo pred dnevi že ogledali. Skozi prostore nas bodo radijsko popeljali: predsednik države Borut Pahor, generalna sekretarka Nataša Kovač in Barbara Hiršman iz protokola.


14.09.2022

Noč šansonov - Pesmi igralk

V Noči šansonov se bomo zadrževali v Parizu prvih dveh desetletij 20. stoletja. Večino pozornosti bomo tokrat namenili žanru, ki so mu rekli pesmi igralk. Gre za pesmi, ki so jih izvajale igralke, dramske pripovedovalke in pevke in je bila zanje značilna svojevrstna izvedba.


10.09.2022

Mitja Tretjak

Ljudje imajo različne zgodbe in vsaka lahko pripomore k spreminjanju sveta. Da ne bi ostale prezrte, jim je potrebno nameniti pozornost, meni Mitja Tretjak, novinar Primorskega dnevnika in radijski voditelj. Pred leti je na koprski televiziji vodil tudi oddaji Brez meje in Sprehodi, ki je nastala iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo. Ne le o doživljanju čezmejnega prostora, temveč tudi o dogajanju v Ukrajini, ki se mu posveča v zadnjih mesecih, bo tekla beseda v nočnem programu iz studia Radia Koper.


09.09.2022

Irena Vrčkovnik

Gostja nočnega programa bo pevka, glasbena pedagoginja ter odlična interpretka skladb Slovenske popevke Irena Vrčkovnik. Na samostojni glasbeni poti je že več kot 30 let. Začela je v narodnozabavnem ansamblu Vesna, se nekaj časa spogledovala s countryjem, v zadnjem času pa se posveča poučevanju mladih pevk in pevcev; vidimo in slišimo jo tudi na festivalih.


08.09.2022

Ivan Dvoršak

V nočnem programu bo po polnoči gost predsednik Kulturnega društva Forma viva Makole, kipar in idejni vodja 20-letnega kiparsko-slikarskega simpozija, Ivan Dvoršak. Z jubilejno in hkrati zadnjo izvedbo Forme vive bo dokončno postavljena deset kilometrov dolga pot, poimenovana Park skulptur, ki je edinstvena in najdaljša transverzala umetnosti na svetu. V nadaljevanju noči se bomo potepali po Jamajki; z znanim Mariborčanom, Borisom Črničem, pa razmišljali o Mariboru, o Festivalu Lent in o njegovem dolgoletnem sodelovanju z Narodnim domom.


07.09.2022

Nočni pogovori z Mojco

Začela se je šola, ampak še vedno nas razveseljujejo topli dnevi, ko lahko naokoli tacamo v kratkih rokavih. Vonj po pečenem kostanju je še daleč, zato uživajmo indijansko poletje. In uživajmo tudi v nočnem druženju, v nočnih pogovorih.


Stran 21 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov