Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ljubka Šorli: Goriške pesmi

19.11.2018

Avtor recenzije: Andrej Arko Bere Aleksander Golja.

Založba ART, Komen, 2018

Ob 25. obletnici smrti primorske pesnice Ljubke Šorli je izšel izbor iz njenih enajstih pesniških zbirk. Kljub temu, da je ta slovenska besedna umetnica, ki je triinosemdesetletna umrla leta 1993, zapustila kar 1030 pesmi, kljub temu da je zastopana v nekaterih cvetnikih, da je nekaj njenih pesmi uglasbenih, da je prejela celo italijanska državna odlikovanja in je po njej poimenovana osnovna šola v Romjanu pri Ronkah, je v matici širše neznana. Malo zato, ker so njene pesmi izhajale pretežno v Italiji in drugod po svetu, malo pa tudi zato, ker jih nekaj sploh še ni bilo objavljenih. Kakorkoli, v Sloveniji je znana več ali manj literarnim zgodovinarjem, nekateri jo uvrščajo med najpomembnejše slovenske pesnice ob bok Lili Novy.

V cvetniku njene poezije Goriške pesmi, ki ga je izbral in uredil njen nečak Igor Tuta, gradivo pa mu je dala na voljo njena hči, literarna zgodovinarka Lojzka Bratuž, so zbrane pesmi, ki so nastale med letoma 1943 in 1991, medtem ko je pesnica prvikrat stopila v javnost že leta 1927. V knjigi je šest tematskih razdelkov, ločenih z reprodukcijami realističnih akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča.

Prvi sklop, Goriške podobe, prinaša razpoloženjske pesmi z motivi iz narave in z menjavami letnih časov, skratka impresije o goriški pokrajini, kamor se je pesnica preselila iz rodnega Tolmina. Osrednji motiv je Soča, reka, ki jo je spremljala od njenega rojstva. Sugestivni so vtisi ob doživljanju posameznih krajev in reminiscence na minulost. Pesnica pa tudi občuti žalost in nemoč ob razdelitvi Primorske na dva dela in vzpostavitvi železne zavese. Čeprav je v tem svežnju tudi pesem, ki je namenjena narodnozabavnemu ansamblu, ne deluje pocukrano, ampak je kar miniaturna umetnina s pomenljivim sporočilom.

Presenetljivo je že takoj na drugem mestu uvrščen niz pesmi za mladino Otroški živžav. Glavne teme so živali, rastline, šola in seveda znameniti goriški Andrejev sejem, vse pa so brez izrazitejšega vzgojnega poudarka. A tudi v njih je, čeprav na ljubek način, čutiti nesrečno zarisanost državne meje. To je poezija, ki se razpoloženjsko stika s pesmimi, kakršne je pisal za otroke Igo Gruden.

V razdelku Odsevi večnosti, v kazalu napačno poimenovanem, prevladuje krščanska duhovnost skozi premene v naravi in praznike, vendar so  ti občuteno zastavljeni slavospevi in poetične meditacije brez teoloških poudarkov. In tudi tu je čutiti motnjo državne meje, ki je presekala poprejšnjo slovensko bivanjsko enovitost.

Ljubezen pod cipreso se imenuje niz žalne ljubezenske poezije, ki je s svojo silovito elegičnostjo verjetno najmočnejši pesniški dosežek v tej knjigi. Pretresljivi so pesničini odzivi na smrt njenega mladega moža, slovenskega skladatelja in zborovodja Lojzeta Bratuža, ki so ga umorili fašisti, da je ostala sama s prav majhnima otrokoma. Poezija, na kakršno v slovenski književnosti skorajda ne naletimo.

Domoljubne pesmi z zgodovinskim ozadjem najdemo v nizu z naslovom Težka pot miru. To so reminiscence na primorsko zgodovino od tolminskega upora do fašističnega nasilja po prvi svetovni vojni. V njej so zaznavni odmevi na pesničino kalvarijo s strahovitim mučenjem v zaporu, ki pa je ni zlomilo. Celo tam je nastalo nekaj njenih pesmi.

Končni razdelek Po poteh življenja, napačno naveden tako v spremni besedi kot v kazalu, vsebuje prigodne pesmi, nastale ob posameznih zgodovinskih obletnicah, slovesnih odprtjih in jubilejih narodnih in kulturnih ustanov, spominskih dnevih in rojstnih dnevih nekaterih pomembnejših postav slovenske kulture na Primorskem.

Zbirko Goriške pesmi bogati izčrpna spremna beseda Marije Mercina, dobre poznavalke dela Ljubke Šorli, dodani pa so še pesničina bibliografija ter seznami knjig, diplomskih nalog in številnih zapisov o njej.

Pesmi v tem zborniku so seveda daleč od hermetičnosti in modernističnega pesniškega izražanja. Izzvenevajo v nekakšnem novoromantičnem intimizmu in so kot take delu sodobne slovenske kritike morda manj zanimive, nikakor pa ne vsem tistim, ki so jim namenjene. Ljubko Šorli potemtakem odlikuje jasna pesniška govorica, obvlada klasične pesniške oblike s strogim ritmom, čistimi rimami in nemalokrat z enjambementi. Pogosti so petrarkistični soneti. Ponekod motijo le naglasna znamenja, ki so jih v tiskarni marsikje napačno postavili. Prav pa je, da je ob pomanjkanju knjig Ljubke Šorli tako na knjižnem trgu kot v knjižnicah izšel ta izbor pesniške besede umetnice, ki je s svojo mučeniško potjo ob možu Lojzetu Bratužu ter sploh s svojim življenjskim in umetniškim kredom postala eden od simbolov trpljenja slovenskega življa na Primorskem.


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Ljubka Šorli: Goriške pesmi

19.11.2018

Avtor recenzije: Andrej Arko Bere Aleksander Golja.

Založba ART, Komen, 2018

Ob 25. obletnici smrti primorske pesnice Ljubke Šorli je izšel izbor iz njenih enajstih pesniških zbirk. Kljub temu, da je ta slovenska besedna umetnica, ki je triinosemdesetletna umrla leta 1993, zapustila kar 1030 pesmi, kljub temu da je zastopana v nekaterih cvetnikih, da je nekaj njenih pesmi uglasbenih, da je prejela celo italijanska državna odlikovanja in je po njej poimenovana osnovna šola v Romjanu pri Ronkah, je v matici širše neznana. Malo zato, ker so njene pesmi izhajale pretežno v Italiji in drugod po svetu, malo pa tudi zato, ker jih nekaj sploh še ni bilo objavljenih. Kakorkoli, v Sloveniji je znana več ali manj literarnim zgodovinarjem, nekateri jo uvrščajo med najpomembnejše slovenske pesnice ob bok Lili Novy.

V cvetniku njene poezije Goriške pesmi, ki ga je izbral in uredil njen nečak Igor Tuta, gradivo pa mu je dala na voljo njena hči, literarna zgodovinarka Lojzka Bratuž, so zbrane pesmi, ki so nastale med letoma 1943 in 1991, medtem ko je pesnica prvikrat stopila v javnost že leta 1927. V knjigi je šest tematskih razdelkov, ločenih z reprodukcijami realističnih akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča.

Prvi sklop, Goriške podobe, prinaša razpoloženjske pesmi z motivi iz narave in z menjavami letnih časov, skratka impresije o goriški pokrajini, kamor se je pesnica preselila iz rodnega Tolmina. Osrednji motiv je Soča, reka, ki jo je spremljala od njenega rojstva. Sugestivni so vtisi ob doživljanju posameznih krajev in reminiscence na minulost. Pesnica pa tudi občuti žalost in nemoč ob razdelitvi Primorske na dva dela in vzpostavitvi železne zavese. Čeprav je v tem svežnju tudi pesem, ki je namenjena narodnozabavnemu ansamblu, ne deluje pocukrano, ampak je kar miniaturna umetnina s pomenljivim sporočilom.

Presenetljivo je že takoj na drugem mestu uvrščen niz pesmi za mladino Otroški živžav. Glavne teme so živali, rastline, šola in seveda znameniti goriški Andrejev sejem, vse pa so brez izrazitejšega vzgojnega poudarka. A tudi v njih je, čeprav na ljubek način, čutiti nesrečno zarisanost državne meje. To je poezija, ki se razpoloženjsko stika s pesmimi, kakršne je pisal za otroke Igo Gruden.

V razdelku Odsevi večnosti, v kazalu napačno poimenovanem, prevladuje krščanska duhovnost skozi premene v naravi in praznike, vendar so  ti občuteno zastavljeni slavospevi in poetične meditacije brez teoloških poudarkov. In tudi tu je čutiti motnjo državne meje, ki je presekala poprejšnjo slovensko bivanjsko enovitost.

Ljubezen pod cipreso se imenuje niz žalne ljubezenske poezije, ki je s svojo silovito elegičnostjo verjetno najmočnejši pesniški dosežek v tej knjigi. Pretresljivi so pesničini odzivi na smrt njenega mladega moža, slovenskega skladatelja in zborovodja Lojzeta Bratuža, ki so ga umorili fašisti, da je ostala sama s prav majhnima otrokoma. Poezija, na kakršno v slovenski književnosti skorajda ne naletimo.

Domoljubne pesmi z zgodovinskim ozadjem najdemo v nizu z naslovom Težka pot miru. To so reminiscence na primorsko zgodovino od tolminskega upora do fašističnega nasilja po prvi svetovni vojni. V njej so zaznavni odmevi na pesničino kalvarijo s strahovitim mučenjem v zaporu, ki pa je ni zlomilo. Celo tam je nastalo nekaj njenih pesmi.

Končni razdelek Po poteh življenja, napačno naveden tako v spremni besedi kot v kazalu, vsebuje prigodne pesmi, nastale ob posameznih zgodovinskih obletnicah, slovesnih odprtjih in jubilejih narodnih in kulturnih ustanov, spominskih dnevih in rojstnih dnevih nekaterih pomembnejših postav slovenske kulture na Primorskem.

Zbirko Goriške pesmi bogati izčrpna spremna beseda Marije Mercina, dobre poznavalke dela Ljubke Šorli, dodani pa so še pesničina bibliografija ter seznami knjig, diplomskih nalog in številnih zapisov o njej.

Pesmi v tem zborniku so seveda daleč od hermetičnosti in modernističnega pesniškega izražanja. Izzvenevajo v nekakšnem novoromantičnem intimizmu in so kot take delu sodobne slovenske kritike morda manj zanimive, nikakor pa ne vsem tistim, ki so jim namenjene. Ljubko Šorli potemtakem odlikuje jasna pesniška govorica, obvlada klasične pesniške oblike s strogim ritmom, čistimi rimami in nemalokrat z enjambementi. Pogosti so petrarkistični soneti. Ponekod motijo le naglasna znamenja, ki so jih v tiskarni marsikje napačno postavili. Prav pa je, da je ob pomanjkanju knjig Ljubke Šorli tako na knjižnem trgu kot v knjižnicah izšel ta izbor pesniške besede umetnice, ki je s svojo mučeniško potjo ob možu Lojzetu Bratužu ter sploh s svojim življenjskim in umetniškim kredom postala eden od simbolov trpljenja slovenskega življa na Primorskem.


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Jasna Blažič: Izvir

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralka: Eva Longyka Marušič


19.05.2022

Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Bergmanov otok: otok za cinefile

Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.


25.04.2022

Kazimir Kolar: Zgodbe nekega slabiča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Barbara Jurša: Milje do Trsta

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Chimamanda Ngozi Adichie: Zapiski o žalovanju

Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič


25.04.2022

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Jure Franko


25.04.2022

En Knap Group: Hidra

Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.


22.04.2022

Igor Harb: Severnjak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.04.2022

Gaja Pöschl: Vesolje med nami

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.04.2022

TV-mreža

Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)


18.04.2022

Valentin Brun: Pogozdovanje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Paul Tyson: Vrnitev k resničnosti

Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat


18.04.2022

Charles Dickens: Naš skupni prijatelj

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Fernando Pessoa: Sporočilo

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralec: Renato Horvat


15.04.2022

Tijana Grumić: 52 Hertzov

SNG Nova Gorica / premiera: 13. april 2022 Režija: Mojca Madon Prevajalka: Dijana Matković Avtor priredbe in dramaturg: Jaka Smerkolj Simoneti Lektorica: Anja Pišot Scenografinja: Urša Vidic Kostumograf: Andrej Vrhovnik Oblikovalca klovnovskih prizorov: Ravil Sultanov, Natalia Sultanova Avtor glasbe: Luka Ipavec Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Nastopajo: Ivana Percan Kodarin k. g., Žiga Udir, Marjuta Slamič, Peter Harl, Matija Rupel, Ana Facchini Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica so sinoči premierno izvedli predstavo 52 hertzov. Gre za uprizoritev dramskega besedila Najbolj osamljeni kit na svetu srbske dramatičarke Tijane Grumić v režiji Mojce Madone, ki odpira široko tematsko polje od tragične izgube, osamljenosti in ljubezni. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan


Stran 39 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov