Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marija Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu

11.03.2019

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Odmevna zmaga čebele – pred mikroplastiko in skodelico kave – v akciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Beseda leta 2018 je še ena potrditev izjemne veljave te žuželke v vsakdanjem življenju in duhovnem svetu Slovencev. Bogata raznovrstna literatura, ki priča o tem, je v letu 2018, ob razstavi Kjer so čebele doma v Slovenskem etnografskem muzeju in ob drugih dogodkih, postala še bogatejša za več knjižnih objav in drugih medijskih obravnav, ki iz različnih vidikov osvetljujejo vlogo čebel v našem in svetovnem kulturnem izročilu. Znanstvena monografija Marije Stanonik Čebela na cvetu in v svetu pa je tako rekoč pika na i dogodkom in dejavnostim, ki so na tem področju zaznamovale lansko leto.
Profesorica Stanonikova se je s čebelami in čebelarstvom pobliže srečala že leta 1995, ko je ob obletnici žirovske čebelarske družine napisala knjigo Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture. Pozneje je čebele omenjala še v kakšnem poglavju drugih svojih del, v pričujoči monografiji, posvečeni prvemu svetovnemu dnevu čebel in 80-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa se z njimi ukvarja še bolj poglobljeno in celostno.
V začetnih poglavjih popelje bralca skozi zgodovino omenjanja in gojenja čebel od starodavnih kultur do srednjega in novega veka. V prvi vrsti jo zanimata odnos do čebel in pomen čebelarjenja na Slovenskem, zato se najprej ustavi pri Valvazorju, zaslužnemu za prvi zapis o slovenskem čebelarstvu. Polihistor ga je nič kaj spoštljivo naslovil O vsakovrstnem mrčesu in golazni – pri čemer pa je čebelam namenil skoraj štirikrat toliko prostora kot drugim žuželkam. Opisal je tudi kuhanje voska in medice, ki jo je pohvalil iz lastne izkušnje. Prilike iz sveta čebel sta rada uporabljala tudi pridigarja Janez Svetokriški in Rogerij Ljubljanski.
Sledijo učeni možje 18. stoletja, ki so postopoma sestavljali mozaik poznavanja čebel in njihovega življenja: pater Hipolit, botanik Scopoli, najznamenitejša med njimi Peter Pavel Glavar in Anton Janša, pa Janez Goličnik in drugi. Prvo v slovenščini natisnjeno besedilo o čebelah – avtorica omenja tudi vrsto rokopisov –, je leta 1789 objavil Marko Pohlin.
V 19. stoletju je izšlo več strokovnih knjig in priročnikov, kot so bili Čelarstvo Petra Dajnka, natisnjeno v njegovi pisavi dajnčici, in štirideset let pozneje Slovenski bučelarček, ki ga je za začetnike v bučeloreji pri Mohorjevi izdal župnik Janez Sumper. V rokopisu pa je ostalo Bučelstvo Frana Levstika, iz katerega avtorica, bolj po kriteriju leposlovja kot strokovnosti, navaja več zgovornih odlomkov. Zapovrstjo našteva še glasila čebelarjev in njihovih združenj – pred 120 leti nastali Slovenski čebelar izhaja še danes! Proti koncu stoletja so čebele vedno pogosteje našle pot v bolj poljudna in leposlovna besedila in berila.
Marija Stanonik posveča posebno pozornost primerom, ko so si, zlasti učenjaki, za zaščitni znak svojega delovanja izbrali čebele, včasih tudi samo matico ali satje in med. Kot da s tem nanje prehajajo tudi marljivost, solidarnost, požrtvovalnost in druge pregovorne dobre lastnosti čebel. S čebelo in satjem so se predstavljali že operozi, prvi akademiki na Slovenskem. Nato jo najdemo v Kranjski čbelici, brez katere najbrž ne bi bilo Prešerna, kot ga poznamo, ter v Slovenski čbeli in Bčeli. Pred 155 leti je bila ustanovljena Slovenska in osem let pozneje še Glasbena matica. Matico imajo tudi planinci, izseljenci in še nekatera stanovska združenja. Ne nazadnje je Slovenija tudi matica za zamejce in rojake po svetu.
V poglavjih v jedru knjige se Marija Stanonik znajde na svojem ožjem strokovnem področju. Z množico primerov iz vseh zvrsti in žanrov besedne ustvarjalnosti obravnava pojavljanje čebel v slovenski slovstveni folklori in literaturi ter v literarjenju, po njeni klasifikaciji vmesnem členu med njima, in nazadnje še v slovenski mladinski književnosti.
Poglavje Čebela v slovenski likovni umetnosti je po obsegu razmeroma skromno. Namenoma, saj so se s panjskimi končnicami, čebelnjaki, čebeljimi motivi na čipkah ter z medenjaki in izdelki iz lecta temeljito ukvarjali že mnogi raziskovalci.
Svojo predstavitev čebel in vsega, kar je povezano z njimi, Marija Stanonik zaključuje s prikazom čebelarske tradicije pri zamejskih Slovencih in večinoma že potomcih izseljencev v Argentini, Kanadi, Avstraliji in drugod. Zgovorne so tudi besede o čebelarskih društvih ter uglednih in zaslužnih čebelarjih, med njimi o Mihaelu Ambrožiču, Valentinu Razingerju, Dušanu Kresalu in Janezu Poklukarju. Zaključni poglavji je avtorica namenila urbanemu čebelarjenju ter čebelam in politiki – v dobrem in slabem. In sklenila v duhu Einsteinovega opozorila, da bo z izumrtjem čebel izumrl tudi človek: »Predvsem pa čebele potrebujejo cvetje, da bodo lahko preživele. In mi z njimi!«


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Marija Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu

11.03.2019

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Odmevna zmaga čebele – pred mikroplastiko in skodelico kave – v akciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Beseda leta 2018 je še ena potrditev izjemne veljave te žuželke v vsakdanjem življenju in duhovnem svetu Slovencev. Bogata raznovrstna literatura, ki priča o tem, je v letu 2018, ob razstavi Kjer so čebele doma v Slovenskem etnografskem muzeju in ob drugih dogodkih, postala še bogatejša za več knjižnih objav in drugih medijskih obravnav, ki iz različnih vidikov osvetljujejo vlogo čebel v našem in svetovnem kulturnem izročilu. Znanstvena monografija Marije Stanonik Čebela na cvetu in v svetu pa je tako rekoč pika na i dogodkom in dejavnostim, ki so na tem področju zaznamovale lansko leto.
Profesorica Stanonikova se je s čebelami in čebelarstvom pobliže srečala že leta 1995, ko je ob obletnici žirovske čebelarske družine napisala knjigo Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture. Pozneje je čebele omenjala še v kakšnem poglavju drugih svojih del, v pričujoči monografiji, posvečeni prvemu svetovnemu dnevu čebel in 80-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa se z njimi ukvarja še bolj poglobljeno in celostno.
V začetnih poglavjih popelje bralca skozi zgodovino omenjanja in gojenja čebel od starodavnih kultur do srednjega in novega veka. V prvi vrsti jo zanimata odnos do čebel in pomen čebelarjenja na Slovenskem, zato se najprej ustavi pri Valvazorju, zaslužnemu za prvi zapis o slovenskem čebelarstvu. Polihistor ga je nič kaj spoštljivo naslovil O vsakovrstnem mrčesu in golazni – pri čemer pa je čebelam namenil skoraj štirikrat toliko prostora kot drugim žuželkam. Opisal je tudi kuhanje voska in medice, ki jo je pohvalil iz lastne izkušnje. Prilike iz sveta čebel sta rada uporabljala tudi pridigarja Janez Svetokriški in Rogerij Ljubljanski.
Sledijo učeni možje 18. stoletja, ki so postopoma sestavljali mozaik poznavanja čebel in njihovega življenja: pater Hipolit, botanik Scopoli, najznamenitejša med njimi Peter Pavel Glavar in Anton Janša, pa Janez Goličnik in drugi. Prvo v slovenščini natisnjeno besedilo o čebelah – avtorica omenja tudi vrsto rokopisov –, je leta 1789 objavil Marko Pohlin.
V 19. stoletju je izšlo več strokovnih knjig in priročnikov, kot so bili Čelarstvo Petra Dajnka, natisnjeno v njegovi pisavi dajnčici, in štirideset let pozneje Slovenski bučelarček, ki ga je za začetnike v bučeloreji pri Mohorjevi izdal župnik Janez Sumper. V rokopisu pa je ostalo Bučelstvo Frana Levstika, iz katerega avtorica, bolj po kriteriju leposlovja kot strokovnosti, navaja več zgovornih odlomkov. Zapovrstjo našteva še glasila čebelarjev in njihovih združenj – pred 120 leti nastali Slovenski čebelar izhaja še danes! Proti koncu stoletja so čebele vedno pogosteje našle pot v bolj poljudna in leposlovna besedila in berila.
Marija Stanonik posveča posebno pozornost primerom, ko so si, zlasti učenjaki, za zaščitni znak svojega delovanja izbrali čebele, včasih tudi samo matico ali satje in med. Kot da s tem nanje prehajajo tudi marljivost, solidarnost, požrtvovalnost in druge pregovorne dobre lastnosti čebel. S čebelo in satjem so se predstavljali že operozi, prvi akademiki na Slovenskem. Nato jo najdemo v Kranjski čbelici, brez katere najbrž ne bi bilo Prešerna, kot ga poznamo, ter v Slovenski čbeli in Bčeli. Pred 155 leti je bila ustanovljena Slovenska in osem let pozneje še Glasbena matica. Matico imajo tudi planinci, izseljenci in še nekatera stanovska združenja. Ne nazadnje je Slovenija tudi matica za zamejce in rojake po svetu.
V poglavjih v jedru knjige se Marija Stanonik znajde na svojem ožjem strokovnem področju. Z množico primerov iz vseh zvrsti in žanrov besedne ustvarjalnosti obravnava pojavljanje čebel v slovenski slovstveni folklori in literaturi ter v literarjenju, po njeni klasifikaciji vmesnem členu med njima, in nazadnje še v slovenski mladinski književnosti.
Poglavje Čebela v slovenski likovni umetnosti je po obsegu razmeroma skromno. Namenoma, saj so se s panjskimi končnicami, čebelnjaki, čebeljimi motivi na čipkah ter z medenjaki in izdelki iz lecta temeljito ukvarjali že mnogi raziskovalci.
Svojo predstavitev čebel in vsega, kar je povezano z njimi, Marija Stanonik zaključuje s prikazom čebelarske tradicije pri zamejskih Slovencih in večinoma že potomcih izseljencev v Argentini, Kanadi, Avstraliji in drugod. Zgovorne so tudi besede o čebelarskih društvih ter uglednih in zaslužnih čebelarjih, med njimi o Mihaelu Ambrožiču, Valentinu Razingerju, Dušanu Kresalu in Janezu Poklukarju. Zaključni poglavji je avtorica namenila urbanemu čebelarjenju ter čebelam in politiki – v dobrem in slabem. In sklenila v duhu Einsteinovega opozorila, da bo z izumrtjem čebel izumrl tudi človek: »Predvsem pa čebele potrebujejo cvetje, da bodo lahko preživele. In mi z njimi!«


28.03.2022

Tomaž Kosmač: Ko jebe

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.


28.03.2022

Markus Werner: Kmalu nasvidenje

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Aleksander Golja.


27.03.2022

Razcufane zgodbe

Karavana, ki išče, lovi, preži za materialom zgodb, jih pripoveduje in uprizarja.


25.03.2022

Odpuščanje

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

Tudi miši grejo v nebesa

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

Prasica, slabšalni izraz za žensko

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

V senci zarote

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.03.2022

Josip Osti: Panova piščal

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


21.03.2022

Meta Hočevar: Drobnarije

Avtorica recenzije: Tadeja Krečič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


21.03.2022

Rok Komel: Na Mirojevi razstavi

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


21.03.2022

Janez Ramoveš: Skupinska slika

Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


20.03.2022

Jera Ivanc: #punceinpolpunce

NAPOVED: Besedilo punceinpolpunce Jere Ivanc, pisateljice, dramaturginje in prevajalke je nastalo po naročilu ljubljanske Drame na pobudo režiserke Ivane Djilas, ki je tekst priredila. Sinoči je dobilo premierno uresničitev na odru Male drame. Uprizoritev je bila v rokah samih žensk – z izjemo avtorja glasbe Boštjana Gombača – kar ni naključje, saj se loteva teme feminizma. Na premieri in krstni izvedbi je bila Tadeja Krečič: Mala drama SNG Drama Ljubljana, premiera 19. 3. 2022 Jera Ivanc: #punceinpolpunce (logocentrična komedija o delcih, revoluciji in gledališču) REŽISERKA IN AVTORICA PRIREDBE: Ivana Djilas DRAMATURGINJA: Jera Ivanc SCENOGRAFINJA: Sara Slivnik KOSTUMOGRAFINJA: Jelena Proković AVTOR GLASBE: Boštjan Gombač LEKTORICA: Tatjana Stanič ASISTENTKA REŽISERKE IN SVETOVALKA ZA GIB: Maša Kagao Knez OBLIKOVALKA SVETLOBE: Mojca Sarjaš ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE: Saša Dragaš IGRAJO: Silva Čušin: Vera, astronomka Nataša Živković: Stana, svetovna prvakinja v šprintu na sto Maša Derganc: Helena, eksotična kraljica Mia Skrbinac: Vida, domača perica Iva Babić: Ivana, papež Nina Valič: Marijana, podoba svobode Saša Pavček: Dolores, kip matere božje


17.03.2022

Vojvoda

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.03.2022

Dogodek

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


14.03.2022

ur. Milček Komelj: Emilijan Cevc, umetnostni zgdoovinar in pisatelj

Avtorica recenzije: Alenka Juvan Bere Lidija Hartman


14.03.2022

Zora del Buono: Maršalinja

Avtor recenzije: Robert Šabec Bere: Jure Franko


14.03.2022

Ivo Svetina: Hvalnica vzgoji

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.


14.03.2022

Miha Mazzini: Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman


07.03.2022

Miriam Drev: Od dneva so in od noči

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere: Maja Moll


07.03.2022

Dino Pešut: Očetov sinko

Avtor recenzije: Rok Bozovičar Bere: Jure Franko


Stran 41 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov