Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Peter Semolič
Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedle Maruša Avman Palermo, Eva Nežič in Veronika Šoster; Ljubljana : JSKD, Mentor, 2019
Mária Ferenčuhová, ena najbolj vznemirljivih slovaških in tudi srednjeevropskih pesnic, se je rodila v Bratislavi leta 1975 in je tudi prevajalka iz francoščine in urednica. Študirala je filmsko scenaristiko in dramaturgijo v Bratislavi, pozneje pa še jezikoslovje v Parizu. Predvsem študij filma odmeva v zbirki Ogrožena vrsta, za katero so povečini značilne popotniške pesmi, grajene na način hipnih posnetkov urbanih in naravnih pokrajin:
»Zapredki vizualnih motivov: … / … rezano cvetje, peclji, ki gnijejo v vazi, / prsti, ki migotajo po tipkah / registrske blagajne, / umazana telesa delavcev, / obsceno izpostavljena / žgočemu soncu …« (Atrakcije 1, str. 27).
Pesnica od pesmi do pesmi, od verza do verza spretno izmenjuje bližnje posnetke z velikimi plani, v katere se navadno ujamejo pokrajine, polne opustelih tovarn, tako značilnih za nekdanje komunistične dežele. Toda prav takšno na videz hladno beleženje tovrstnih prizorov te pesmi po eni strani oddaljuje od možnega moralizma in na drugi strani od pretirane čustvenosti, pri čemer empatijo do gospodarsko in ekološko propadajočih krajin prepušča bralcu oziroma bralki. V spremni besedi beremo, da so zbirko Ogrožena vrsta na Slovaškem označili za »ekofeministično«, in res ob močnem ekološkem vsebuje tudi feministični naboj. Ne nazadnje pesnica pripada generaciji, v kateri so se na do tedaj pretežno patriarhalnem slovaškem literarnem prizorišču uveljavile in prebile v osredje avtorice. Toda vrednost te zbirke ni toliko v angažiranosti kot v že omenjenem načinu gradnje pesmi, ali že kar pristopu k poeziji, pristopu, ki ga je Ferenčuhová v naslednji zbirki Imunost še izmojstrila in nadgradila.
Imunost je v marsikaterem pogledu izjemna pesniška zbirka in prek prevoda prinaša marsikatero novost tudi na slovensko pesniško prizorišče, saj veliko dolguje eni najmlajših pesniških smeri v svetu – »najdeni poeziji«. Na kratko rečeno je to poezija, ki jo najdemo v različnih, predvsem nepesniških besedilih, ta pa potem avtor ali avtorica z različnimi postopki reorganizira v nove pesniške celote. Najdena poezija je precej priljubljena predvsem v ZDA in v Franciji, kjer najdemo tudi kar nekaj njenih predhodnikov, kot so Blaise Cendrars, Guillaume Appollinaire in nekateri dadaistični pesniki. Za prvo pesniško zbirko najdene poezije pa velja danes vse bolj cenjena zbirka pesmi ameriškega pesnika Charlesa Reznikoffa Pričevanja, v kateri so pesmi narejene iz sodnih zapiskov. Mária Ferenčuhová je v Imunosti posegla po medicinskih anamnezah in opisih zdravilnih rastlin ter po faktografskih dnevniških zapiskih bolnic in bolnikov. Od siceršnjih zahtev najdene poezije, ki ne dopušča pretiranega spreminjanja izvirnega besedila, pa je oddaljila v tem, da izvorne tekste dopolnjuje z lastnimi verzi, pri čemer pa pazi, da ti niso v nasprotju s hladnim, strogim, formalnim duhom tovrstnih zapisov. Prav zaradi uporabe znanstvenega, medicinskega, torej poudarjeno nepesniškega jezika so njene pesmi izjemno močne, prepričljive, poetične, njihovi verzi pa sežejo globlje, kot bi segli čustveno bolj zaznamovani verzi. Kot na primer v pesmi Anamneza:
»Oče umrl pri 37 letih zaradi bolezni srca,
mati živa, sin zdrav, anamneza
s psihiatričnega vidika
zanemarljiva.
(…)
Po 14 dneh hospitalizacije
stabilizirana, počutje izboljšano,
odlično se odziva na zdravljene.
danes zjutraj usmerjena
v ambulantno
obravnavo.«
S pesniškima zbirkama Márie Ferenčuhove Ogrožena vrsta in Imunost slovenski bralke in bralci dobivamo izrazito sodobno in zanimivo avtorsko pisavo, in sicer tako po izbiri tematike kot tudi zaradi izbire pristopa k tematiki, pristopa, ki na inovativen način širi polje najdene poezije in poezije nasploh.
Avtor recenzije: Peter Semolič
Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedle Maruša Avman Palermo, Eva Nežič in Veronika Šoster; Ljubljana : JSKD, Mentor, 2019
Mária Ferenčuhová, ena najbolj vznemirljivih slovaških in tudi srednjeevropskih pesnic, se je rodila v Bratislavi leta 1975 in je tudi prevajalka iz francoščine in urednica. Študirala je filmsko scenaristiko in dramaturgijo v Bratislavi, pozneje pa še jezikoslovje v Parizu. Predvsem študij filma odmeva v zbirki Ogrožena vrsta, za katero so povečini značilne popotniške pesmi, grajene na način hipnih posnetkov urbanih in naravnih pokrajin:
»Zapredki vizualnih motivov: … / … rezano cvetje, peclji, ki gnijejo v vazi, / prsti, ki migotajo po tipkah / registrske blagajne, / umazana telesa delavcev, / obsceno izpostavljena / žgočemu soncu …« (Atrakcije 1, str. 27).
Pesnica od pesmi do pesmi, od verza do verza spretno izmenjuje bližnje posnetke z velikimi plani, v katere se navadno ujamejo pokrajine, polne opustelih tovarn, tako značilnih za nekdanje komunistične dežele. Toda prav takšno na videz hladno beleženje tovrstnih prizorov te pesmi po eni strani oddaljuje od možnega moralizma in na drugi strani od pretirane čustvenosti, pri čemer empatijo do gospodarsko in ekološko propadajočih krajin prepušča bralcu oziroma bralki. V spremni besedi beremo, da so zbirko Ogrožena vrsta na Slovaškem označili za »ekofeministično«, in res ob močnem ekološkem vsebuje tudi feministični naboj. Ne nazadnje pesnica pripada generaciji, v kateri so se na do tedaj pretežno patriarhalnem slovaškem literarnem prizorišču uveljavile in prebile v osredje avtorice. Toda vrednost te zbirke ni toliko v angažiranosti kot v že omenjenem načinu gradnje pesmi, ali že kar pristopu k poeziji, pristopu, ki ga je Ferenčuhová v naslednji zbirki Imunost še izmojstrila in nadgradila.
Imunost je v marsikaterem pogledu izjemna pesniška zbirka in prek prevoda prinaša marsikatero novost tudi na slovensko pesniško prizorišče, saj veliko dolguje eni najmlajših pesniških smeri v svetu – »najdeni poeziji«. Na kratko rečeno je to poezija, ki jo najdemo v različnih, predvsem nepesniških besedilih, ta pa potem avtor ali avtorica z različnimi postopki reorganizira v nove pesniške celote. Najdena poezija je precej priljubljena predvsem v ZDA in v Franciji, kjer najdemo tudi kar nekaj njenih predhodnikov, kot so Blaise Cendrars, Guillaume Appollinaire in nekateri dadaistični pesniki. Za prvo pesniško zbirko najdene poezije pa velja danes vse bolj cenjena zbirka pesmi ameriškega pesnika Charlesa Reznikoffa Pričevanja, v kateri so pesmi narejene iz sodnih zapiskov. Mária Ferenčuhová je v Imunosti posegla po medicinskih anamnezah in opisih zdravilnih rastlin ter po faktografskih dnevniških zapiskih bolnic in bolnikov. Od siceršnjih zahtev najdene poezije, ki ne dopušča pretiranega spreminjanja izvirnega besedila, pa je oddaljila v tem, da izvorne tekste dopolnjuje z lastnimi verzi, pri čemer pa pazi, da ti niso v nasprotju s hladnim, strogim, formalnim duhom tovrstnih zapisov. Prav zaradi uporabe znanstvenega, medicinskega, torej poudarjeno nepesniškega jezika so njene pesmi izjemno močne, prepričljive, poetične, njihovi verzi pa sežejo globlje, kot bi segli čustveno bolj zaznamovani verzi. Kot na primer v pesmi Anamneza:
»Oče umrl pri 37 letih zaradi bolezni srca,
mati živa, sin zdrav, anamneza
s psihiatričnega vidika
zanemarljiva.
(…)
Po 14 dneh hospitalizacije
stabilizirana, počutje izboljšano,
odlično se odziva na zdravljene.
danes zjutraj usmerjena
v ambulantno
obravnavo.«
S pesniškima zbirkama Márie Ferenčuhove Ogrožena vrsta in Imunost slovenski bralke in bralci dobivamo izrazito sodobno in zanimivo avtorsko pisavo, in sicer tako po izbiri tematike kot tudi zaradi izbire pristopa k tematiki, pristopa, ki na inovativen način širi polje najdene poezije in poezije nasploh.
SLG Celje / premiera 29.09.2020 Prevajalka Živa Čebulj Režiser Jernej Kobal Dramaturginja Alja Predan Scenograf Dorian Šilec Petek Kostumografinja Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Oblikovalci svetlobe Jernej Kobal, Juš A. Zidar, Uroš Gorjanc Avtor scenske ilustracije Jure Brglez Lektorica Živa Čebulj Asistent scenografa Juš A. Zidar Igrajo: Aljoša Koltak, Tanja Potočnik, Rastko Krošl, Maša Grošelj V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so sinoči premierno uprizorili dramo Laž francoskega pisatelja, dramatika in režiserja Floriana Zellerja, ki se v besedilu poigrava z mislijo, da: »Če bi vsi drug drugemu povedali resnico, noben par na svetu ne bi bil več skupaj.« Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Jaka Babnik
Gledališče Glej / premiera 28.09.2020 Avtorji besedila so ustvarjalke in ustvarjalci predstave: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Blaž Dolenc, Vid Klemenc, Maja Sever, Klemen Janežič, Joseph Nzobandora – Jose, Ivan Čuić, Luka Ipavec, Borut Bučinel, Adriana Furlan, Luka Marcen, Nastja Miheljak, Maša Pelko, Anja Pirnat, Sara Smrajc Žnidarčič, Mateja Starič Izvršna produkcija: Anja Pirnat Tehnično vodenje: Grega Mohorčič Tehnična podpora: Simon Bezek, Brina Ivanetič Fotografiranje: Ivian Kan Mujezinović, Borut Bučinel in Peter Giodani Video: Borut Bučinel Urednikovanje gledališkega lista: Tery Žeželj Oblikovanje gledališkega lista in plakata: Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović / Grupa Ee Odnosi z javnostmi: Tjaša Pureber Sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeneno gledališču, vendar so navkljub temu na dvorišču Gledališča Glej premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani
Čeprav sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeno gledališču, so na dvorišču Gledališča Glej kljub dežju premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar.
Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bereta Mateja Perpar in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Lidija Hartman.
Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor je bila premiera drame Prividi kačjega pastirja. Besedilo zanjo je prispevala Mirjana Medojevič, ki je navdih našla v poljudnem delu Milene Mikalavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Predstavo, s katero SNG Maribor odpira novo sezono je režiral Daniel Day Škufca, ki je tudi avtor scenografije. Obenem je to njegov režiserski debi in slovo igralca Miloša Battelina za katerega je bila to zadnja predstava pred upokojitvijo. Poleg njega igrajo še Minca Lorenci, Zvezdana Novakovič, Mateja Pucko in Žan Koprivnik.
Na odru Lutkovnega gledališča Maribor je bila premierno prikazana avtorska predstava za otroke Bimberli. Predstava, ki sta jo zasnovala Rok Predin in Andrej Predin, prvi se podpisuje kot režiser in avtor likovne podobe, drugi kot avtor dramatizacije, pripoveduje o prikupnih, magičnih bitjih, ki jih večina pozna tudi kot namišljene prijatelje. Dramaturško je predstavo zasnovala Tanja Lužar, igrajo Metka Jurc, Dunja Zupanec, Miha Bezeljak in Gregor Prah.
Mala drama SNG Drama v Ljubljani Matjaž Zupančič: Nova rasa, krstna izvedba premiera: 25. 9. 2020 Režiser: Matjaž Zupančič Dramaturgija: Darja Dominkuš Scenografinja Janja Korun Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Koreografinja Sinja Ožbolt Oblikovalec zvoka Vanja Novak Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak Lektor Jože Faganel Študijsko sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. igrajo: Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Saša Tabaković, Barbara Cerar in Gregor Baković scenografinja Janja Korun, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, koreografinja Sinja Ožbolt, oblikovalec zvoka Vanja Novak, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, lektor Jože Faganel, študijsko pa sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. NAPOVED: Tako kot marsikatero nastajajočo predstavo, je epidemija spomladi prekinila študij drame Nova rasa Matjaža Zupančiča, dramatika, režiserja in profesorja na akademiji. Premiera se je zato premaknila na sinočnji večer. Na odru Male drame je bilo besedilo krstno uprizorjeno pod avtorjevim režijskim vodstvom in ob dramaturgiji Darje Dominkuš. Zupančič postavlja fokus igre na konec druge svetovne vojne, osrednji figuri sta prijatelja Viktor Karlstein in Hitler. Na premieri je bila Tadeja Krečič.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Jure Franko.
Neveljaven email naslov