Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem.
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem.
»Pot do trona je nerodna – gaziti mora človek do kolen v krvi in v solzah. … Kdor hoče naprej, mora naprej, mora brcniti v stran vsak kamen, ki mu je napoti, mora, če je treba, preko trupel, mora preko gorkih človeških trupel.« Besede, ki jih je pred skoraj sto dvajsetimi leti Ivan Cankar položil v usta svojemu kralju na Betajnovi, Kantorju, odlično povzamejo delovanje dolgoletnega župana izmišljenega slovenskega kraja Rovte v novem celovečernem filmu Andreja Košaka. Pravzaprav so kar nekakšen »modus vivendi« župana Frante, vajenega, da že dvajset let vsi, celo njegova lastna žena, plešejo, kakor on žvižga, in da se vsi morebitni škandali kar se da hitro pometejo pod preprogo. Zveni dovolj domače, kajne? A kakor je zapisal drugi slovenski književniki, tudi on ga »stakne nazadnje, ki bil mu je kos«, in tedaj se šele zares pokaže, kako daleč je pripravljen iti Franta, da bi obdržal svojo vaško oblast. Bo zmogel iti čisto do konca, do trona?
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem. No, vsi, razen odrasle županove hčerke, ki za današnji čas osupljivo dolgo verjame v očetovo popolno neomadeževanost in nedolžnost; ob pestri izbiri generacijsko in slogovno dosti ustreznejših slovenskih igralk je bila zasedba Aleksandre Balmazović, sicer tudi koproducentke filma, milo rečeno, zgrešena režiserjeva poteza. Zelo posrečena pa je bila izbira vedno odličnega Vlada Novaka kot župana, preračunljive zapeljivke Ive Kranjc Bagola ter Valterja Dragana kot hladnokrvnega kriminalca. Škoda, da je v zgodbi le malo časa namenjenega županovemu protikandidatu Jerovšku (igra ga Rok Vihar), saj je za pretkanega politika skorajda nelogično, da bi se tako hitro uklonil pritisku insceniranega škandala. Tudi sicer zgodba, ki želi biti nekakšno ogledalo skorumpirane vseslovenske politične scene, zavite v vato demokracije, prevečkrat deluje kaotično in poenostavljeno, dialogi, sploh tisti v nežnejših prizorih, pa pretirano papirnato, da bi jim lahko zares verjeli.
Uspeha, kakršnega je Košak doživel s kultnim Outsiderjem, ki še vedno velja za enega najbolj gledanih in citiranih slovenskih filmov, Vsi proti vsem ne bo dočakal. Za kaj takega je kljub dobri zasnovi, zelo obetavnemu začetku in nekaterim odličnim igralcem pretirano statičen, okorel in – glede na temo filma skorajda ironično – čisto preveč kompromisen.
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem.
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem.
»Pot do trona je nerodna – gaziti mora človek do kolen v krvi in v solzah. … Kdor hoče naprej, mora naprej, mora brcniti v stran vsak kamen, ki mu je napoti, mora, če je treba, preko trupel, mora preko gorkih človeških trupel.« Besede, ki jih je pred skoraj sto dvajsetimi leti Ivan Cankar položil v usta svojemu kralju na Betajnovi, Kantorju, odlično povzamejo delovanje dolgoletnega župana izmišljenega slovenskega kraja Rovte v novem celovečernem filmu Andreja Košaka. Pravzaprav so kar nekakšen »modus vivendi« župana Frante, vajenega, da že dvajset let vsi, celo njegova lastna žena, plešejo, kakor on žvižga, in da se vsi morebitni škandali kar se da hitro pometejo pod preprogo. Zveni dovolj domače, kajne? A kakor je zapisal drugi slovenski književniki, tudi on ga »stakne nazadnje, ki bil mu je kos«, in tedaj se šele zares pokaže, kako daleč je pripravljen iti Franta, da bi obdržal svojo vaško oblast. Bo zmogel iti čisto do konca, do trona?
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem. No, vsi, razen odrasle županove hčerke, ki za današnji čas osupljivo dolgo verjame v očetovo popolno neomadeževanost in nedolžnost; ob pestri izbiri generacijsko in slogovno dosti ustreznejših slovenskih igralk je bila zasedba Aleksandre Balmazović, sicer tudi koproducentke filma, milo rečeno, zgrešena režiserjeva poteza. Zelo posrečena pa je bila izbira vedno odličnega Vlada Novaka kot župana, preračunljive zapeljivke Ive Kranjc Bagola ter Valterja Dragana kot hladnokrvnega kriminalca. Škoda, da je v zgodbi le malo časa namenjenega županovemu protikandidatu Jerovšku (igra ga Rok Vihar), saj je za pretkanega politika skorajda nelogično, da bi se tako hitro uklonil pritisku insceniranega škandala. Tudi sicer zgodba, ki želi biti nekakšno ogledalo skorumpirane vseslovenske politične scene, zavite v vato demokracije, prevečkrat deluje kaotično in poenostavljeno, dialogi, sploh tisti v nežnejših prizorih, pa pretirano papirnato, da bi jim lahko zares verjeli.
Uspeha, kakršnega je Košak doživel s kultnim Outsiderjem, ki še vedno velja za enega najbolj gledanih in citiranih slovenskih filmov, Vsi proti vsem ne bo dočakal. Za kaj takega je kljub dobri zasnovi, zelo obetavnemu začetku in nekaterim odličnim igralcem pretirano statičen, okorel in – glede na temo filma skorajda ironično – čisto preveč kompromisen.
Avtorica recenzije: Ana Lorger Bere Lidija Hartman.
Predmetno-glasbeni kabaret, narejen po motivih Stanovitnega kositrnega vojaka Hansa Christiana Andersena in v režiji Matije Solceta.
V Mestnem gledališču ljubljanskem so koronsko obdobje poskušali prebroditi tudi s solističnimi, avtorskimi projekti igralcev tamkajšnjega ansambla. Tako je nastala tudi predstava Smrtno resno, ki jo je po besedilu švedskega pesnika, pisatelja, scenarista in dramatika Niklasa Radströma uprizoril igralec Boris Ostan. Ogled predstave je gledalcem ponudil uro in pol slavljenja življenja s perspektive minljivosti oziroma končnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Boris Ostan v predstavi Smrtno resno, foto: Anka Simončič
Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. foto: Jaka Varmuž, www.lgl.si
Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. vir foto: LGL
Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Maja Moll in Jure Franko.
Neveljaven email naslov