Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Srebrni abonma: Kvartet Tetzlaff

22.01.2020

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

V torek, 14. januarja, se je v Slovenski filharmoniji nadaljeval Srebrni abonma. Na tretjem koncertnem dejanju letošnje sezone je v Ljubljani nastopil Godalni kvartet Tetzlaff in z izvedbo godalnih kvartetov Arnolda Schönberga in Ludwiga van Beethovna navdušil skoraj do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Marjana Kozine. Tam je bil tudi Mihael Kozjek, ki je pripravil naslednjo oceno koncertnega dogodka.


Kvartet Tetzlaff, ki ga je leta 1994 ustanovil eden največjih violinistov sedanjosti Christian Tetzlaff, že vse od svojih začetkov nastopa v isti, uigrani zasedbi. To dopolnjujejo še violinistova sestra Tanja Tetzlaff na violončelu, violinistka Elisabeth Kufferath in violistka Hana Weinmeister, ki sicer igra tudi violino in je koncertna mojstrica orkestra Züriške operne hiše. Čeprav v nespremenjeni zasedbi sodelujejo že več kot 25 let, so koncerti kvarteta Tetzlaff precej redki; vsak izmed članov namreč ali kot solist ali kot komorni partner sodeluje tudi s številnimi drugimi uglednimi zasedbami, zato so njihovi koncertni večeri toliko bolj dragoceni. Sestav in program, ki je zajemal Schönbergov zgodnji Prvi godalni kvartet v d-molu in Godalni kvartet št. 13 v B-duru iz Beethovnovega poznega opusa, sta obetala precej, torkov koncert pa je presegel vsa pričakovanja.

Čeprav sta godalna kvarteta na prvi pogled precej različni deli, imata skupnega več, kot bi si morda mislili. Beethoven je namreč s svojimi poznimi godalnimi kvarteti presegel gabarite romantične zvočnosti in oblikovne ukalupljenosti ter tako že desetletja prej napovedal razvoj zahodnoevropske glasbe. V tej se je harmonija vse bolj gostila in razširjala do poznejšega nastopa emancipacije disonance, glasbena dela pa so postajala vse bolj tematsko prepredena in v tem pogledu celovita, zaokrožena. Schönberg na drugi strani je na začetku svoje glasbene poti izhajal iz preteklosti, tematsko-motivičnega izpeljevanja v Beethovnovi maniri in buhteče poznoromantične tonalne zvočnosti.

Tonalno harmonijo je v prvih letih preteklega stoletja postopno razširjal do emancipacije disonance, vse bolj gostil tematsko-motivični material in sčasoma popolnoma pretrgal vezi s tradicijo. V Godalnem kvartetu št. 1, op. 7, ki je ob krstni izvedbi na Dunaju dvignil veliko prahu, je Schönberg še vedno nekje na sredi tega razvoja. Glasbena materija je izjemno zgoščena, delo traja v enem nepretrganem, več kot 40-minutnem zamahu, močno kromatizirano tonalno harmonijo pa tudi ob pomoči kvartne harmonije privede na sam rob atonalnosti.

Zahtevno delo tako z izvajalskega kot recepcijskega gledišča je v izvedbi kvarteta Tetzlaff v prvem delu torkovega koncerta zvenelo kot sicer zajeten, a nadvse okusen, malenkost popopran poznoromantičen bombonček. Sinergija vseh štirih glasbenikov v zasedbi je (bila) neponovljiva, uigranost neprimerljiva in že samo to je poslušalca dobesedno prikovalo na sedež. Schönbergov kvartet tako ni zvenel kot glomazen zvočni zmazek, to se rado zgodi neizkušenim in neuigranim zasedbam, temveč povsem nasprotno, kot kompleksna umetniška stvaritev, polna briljantnih idej, njenih izpeljav ter valujočega glasbenega toka, v katerem so se ekstatični deli dihajoče menjavali z intimnejšimi atmosferami. Dinamični spekter kvarteta Tetzlaff je zares impresiven. Pri tem so nas še posebno očarali izjemni pianissimi, dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Vse to seveda velja tudi za drugi del koncerta. Beethovnov Trinajsti godalni kvartet v B-duru, op. 130 so glasbeniki podali v izvirni različici, torej z Veliko fugo, ki je intenzivno utripala na mestu sklepnega stavka. Kvartet Tetzlaff je bil tehnično briljanten, zvočno izčiščen, glasbeno navdihnjen in svež, v hitrih stavkih razigran, a hkrati tudi resnoben, celo posvečen v Cavatini.

Izvedbi obeh skladb, tako Schönberga kot Beethovna, sta tretji večer za letošnji Srebrni abonma povzdignili na povsem nesluteno raven, barve abonmaja najbrž požlahtnili v zlato, dvorano Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa, čeprav samo prejšnji torek, poveličali v Katedralo umetnosti godalnega kvarteta v njegovi najimenitnejši izvedbi.

Kvartet Tetzlaff se je torej pokazal in dokazal kot pojem vrhunskega godalnega kvarteta, kvarteta z izbranim repertoarjem, ki ga podaja premišljeno do zadnje note in ki v njem vedno znova išče, najde in izlušči še tako skrite detajle, to pa njihove izvedbe napravi zares neponovljive.


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Srebrni abonma: Kvartet Tetzlaff

22.01.2020

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

V torek, 14. januarja, se je v Slovenski filharmoniji nadaljeval Srebrni abonma. Na tretjem koncertnem dejanju letošnje sezone je v Ljubljani nastopil Godalni kvartet Tetzlaff in z izvedbo godalnih kvartetov Arnolda Schönberga in Ludwiga van Beethovna navdušil skoraj do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Marjana Kozine. Tam je bil tudi Mihael Kozjek, ki je pripravil naslednjo oceno koncertnega dogodka.


Kvartet Tetzlaff, ki ga je leta 1994 ustanovil eden največjih violinistov sedanjosti Christian Tetzlaff, že vse od svojih začetkov nastopa v isti, uigrani zasedbi. To dopolnjujejo še violinistova sestra Tanja Tetzlaff na violončelu, violinistka Elisabeth Kufferath in violistka Hana Weinmeister, ki sicer igra tudi violino in je koncertna mojstrica orkestra Züriške operne hiše. Čeprav v nespremenjeni zasedbi sodelujejo že več kot 25 let, so koncerti kvarteta Tetzlaff precej redki; vsak izmed članov namreč ali kot solist ali kot komorni partner sodeluje tudi s številnimi drugimi uglednimi zasedbami, zato so njihovi koncertni večeri toliko bolj dragoceni. Sestav in program, ki je zajemal Schönbergov zgodnji Prvi godalni kvartet v d-molu in Godalni kvartet št. 13 v B-duru iz Beethovnovega poznega opusa, sta obetala precej, torkov koncert pa je presegel vsa pričakovanja.

Čeprav sta godalna kvarteta na prvi pogled precej različni deli, imata skupnega več, kot bi si morda mislili. Beethoven je namreč s svojimi poznimi godalnimi kvarteti presegel gabarite romantične zvočnosti in oblikovne ukalupljenosti ter tako že desetletja prej napovedal razvoj zahodnoevropske glasbe. V tej se je harmonija vse bolj gostila in razširjala do poznejšega nastopa emancipacije disonance, glasbena dela pa so postajala vse bolj tematsko prepredena in v tem pogledu celovita, zaokrožena. Schönberg na drugi strani je na začetku svoje glasbene poti izhajal iz preteklosti, tematsko-motivičnega izpeljevanja v Beethovnovi maniri in buhteče poznoromantične tonalne zvočnosti.

Tonalno harmonijo je v prvih letih preteklega stoletja postopno razširjal do emancipacije disonance, vse bolj gostil tematsko-motivični material in sčasoma popolnoma pretrgal vezi s tradicijo. V Godalnem kvartetu št. 1, op. 7, ki je ob krstni izvedbi na Dunaju dvignil veliko prahu, je Schönberg še vedno nekje na sredi tega razvoja. Glasbena materija je izjemno zgoščena, delo traja v enem nepretrganem, več kot 40-minutnem zamahu, močno kromatizirano tonalno harmonijo pa tudi ob pomoči kvartne harmonije privede na sam rob atonalnosti.

Zahtevno delo tako z izvajalskega kot recepcijskega gledišča je v izvedbi kvarteta Tetzlaff v prvem delu torkovega koncerta zvenelo kot sicer zajeten, a nadvse okusen, malenkost popopran poznoromantičen bombonček. Sinergija vseh štirih glasbenikov v zasedbi je (bila) neponovljiva, uigranost neprimerljiva in že samo to je poslušalca dobesedno prikovalo na sedež. Schönbergov kvartet tako ni zvenel kot glomazen zvočni zmazek, to se rado zgodi neizkušenim in neuigranim zasedbam, temveč povsem nasprotno, kot kompleksna umetniška stvaritev, polna briljantnih idej, njenih izpeljav ter valujočega glasbenega toka, v katerem so se ekstatični deli dihajoče menjavali z intimnejšimi atmosferami. Dinamični spekter kvarteta Tetzlaff je zares impresiven. Pri tem so nas še posebno očarali izjemni pianissimi, dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Vse to seveda velja tudi za drugi del koncerta. Beethovnov Trinajsti godalni kvartet v B-duru, op. 130 so glasbeniki podali v izvirni različici, torej z Veliko fugo, ki je intenzivno utripala na mestu sklepnega stavka. Kvartet Tetzlaff je bil tehnično briljanten, zvočno izčiščen, glasbeno navdihnjen in svež, v hitrih stavkih razigran, a hkrati tudi resnoben, celo posvečen v Cavatini.

Izvedbi obeh skladb, tako Schönberga kot Beethovna, sta tretji večer za letošnji Srebrni abonma povzdignili na povsem nesluteno raven, barve abonmaja najbrž požlahtnili v zlato, dvorano Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa, čeprav samo prejšnji torek, poveličali v Katedralo umetnosti godalnega kvarteta v njegovi najimenitnejši izvedbi.

Kvartet Tetzlaff se je torej pokazal in dokazal kot pojem vrhunskega godalnega kvarteta, kvarteta z izbranim repertoarjem, ki ga podaja premišljeno do zadnje note in ki v njem vedno znova išče, najde in izlušči še tako skrite detajle, to pa njihove izvedbe napravi zares neponovljive.


21.02.2022

ur. Andrej Koritnik: Ahac - Knjiga o Dušanu Pirjevcu

Avtor recenzije: Marjan Kovačević Beltram Bere Igor Velše


19.02.2022

Mark Ravenhill: Shopping and fucking

Civilizacija ekonomskega determinizma, denarne transakcije v jedru odnosov med ljudmi, odrekanje človeškosti v procesih dehumanizacije, figura odvečnega človeka ...


18.02.2022

Vrnitev v Reims

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


18.02.2022

Smrt na Nilu

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


18.02.2022

Kupe št. 6

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


18.02.2022

Izgubljen boj nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo

Izvrstna Nina Noč kot Julija v novi preobleki baletne klasike Romeo in Julija


18.02.2022

Avtorski projekt: Bolezen duše

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.02.2022

Simona Hamer: Vse OK

NAPOVED: Na velikem odru ljubljanske Drame je bila sinoči premiera in krstna izvedba novega slovenskega besedila z naslovom Vse OK. Napisala ga je Simona Hamer, dramaturginja in dramatičarka, ki je bila za to dramo leta 2020 nominirana za Grumovo nagrado. Vse OK je režiral in koreografiral Matjaž Farič, dramaturginja je bila Staša Prah, scenograf Marko Japelj in kostumograf Alan Hranitelj, nastopa deset igralcev ljubljanske Drame. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Simona Hamer: Vse OK Premiera krstna izvedba: 16. 2. 2022 REŽISER Matjaž Farič DRAMATURGINJA Staša Prah SCENOGRAF Marko Japelj KOSTUMOGRAF Alan Hranitelj SKLADATELJ Damir Urban KOREOGRAF Matjaž Farič OBLIKOVALEC SVETLOBE Borut Bučinel LEKTOR Arko ASISTENTKA KOSTUMOGRAFA Ana Janc ASISTENTKA REŽISERJA (ŠTUDIJSKO) Lara Ekar Grlj Igralska zasedba Klemen Janežič Gregor Benjamin Krnetić Aljaž Tina Resman Rebeka Nejc Cijan Garlatti Leon Barbara Cerar Tanja Tina Vrbnjak Mihaela Saša Mihelčič Maja Saša Tabaković Časomerec Maša Derganc Lili Valter Dragan Franci


14.02.2022

Andrej Blatnik: Trg osvoboditve

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bralec: Jure Franko


14.02.2022

Kaja Teržan: Nekoč bom imela čas

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše


14.02.2022

Ta-Nehisi Coates: Med svetom in mano

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše


14.02.2022

Tomo Podstenšek: Zgodbe za lažji konec sveta

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše


11.02.2022

Velika svoboda

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.02.2022

Padec Lune

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.02.2022

Zadnji naj ugasne luč

Prešernovo gledališče Kranj Avtorski projekt: Zadnji naj ugasne luč, premiera 10. 2. 2022 Režiser: Dorian Šilec Petek Likovna podoba: FrešTreš Scenografinja: Nika Curk Skladatelj: Laren Polič Zdravič Kostumografinja: Tina Bonča Igrajo: Vesna Jevnikar Doroteja Nadrah Vesna Pernarčič Miha Rodman Vesna Slapar Aljoša Ternovšek Umetniška sodelavka: Maja Cerar Dramaturška svetovalka: Staša Prah Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec maske: Matej Pajntar Napoved: Kot tretjo premiero sezone so v Prešernovem gledališču Kranj sinoči uprizorili avtorski projekt Zadnji naj ugasne luč, ki ga je režiral Dorian Šilec Petek, nastal pa je v skupni produkciji s Kinom Šiška. Umetniška sodelavka je bila Maja Cerar, dramaturška svetovalka Staša Prah. Na premieri je bila Tadeja Krečič


10.02.2022

Premiera v MGL - Katarina Morano: Usedline

Katarina Morano: Usedline 2021 Drama Krstna uprizoritev Premiera: 9. februar 2022 Režiser Žiga Divjak Dramaturginja Katarina Morano Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Blaž Gracar Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Mirjam Korbar, Jana Zupančič, Iztok Drabik Jug, Mojca Funkl, Matej Puc, Lotos Vincenc Šparovec, Lara Wolf S krstno izvedbo igre Usedline se je v Mestnem gledališču ljubljanskem začel Mednarodni / regionalni festival RUTA grupa Triglav. Dramatičarka Katarina Morano in režiser Žiga Divjak sta uveljavljen gledališki tandem; o ustvarjanju nove predstave režiser Žiga Divjak med drugim pove, da so skušali iskati "kaj je tisto, kar je izrečeno, in kaj je tisto, kar je neizrečeno, pa vendar na neki način povedano, kaj pa dejansko še ne more biti ubesedeno, ampak je tam nekje prisotno, in ravno ko bi moralo biti izgovorjeno, je neizgovorjeno". Na fotografiji: Iztok Drabik Jug, Lara Wolf, Matej Puc, Jana Zupančič, Mojca Funkl, Lotos Vincenc Šparovec. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/usedline/#gallery-1154-1


09.02.2022

Aleksander Gadžijev in RTV simfoniki na Zimskem festivalu

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.02.2022

Milan Jesih: Namreč

Avtor recenzije: Goran Dekleva Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.


07.02.2022

Kajetan Gantar: Penelopin prt

Avtorica recenzije: Staša Grahek Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.


07.02.2022

Florjan Lipuš: Zgode in nezgode

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.


Stran 43 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov