Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
#TukajSem je po filmu Moj najboljši profil že drugi francoski film v kratkem času, ki naslavlja temo soočanja odraslih z družbenimi omrežji.
Francoska kinematografija je poleg ameriške in britanske edina nacionalna filmska industrija, ki zaradi svoje moči na svetovnem trgu izvaja “dvojno ofenzivo” v slovenskih kinih. Po eni strani nam tamkajšnji studii ponujajo vrhunske art filme v mestnih kinih, po drugi pa ne manjka niti spoliranih žanrskih izdelkov v komercialnih multipleksih. A zaradi tako številčnega priliva vseh vrst francoskih filmov je neizogibno, da se vmes najdejo tudi filmi, ki si ne zaslužijo statusa redne distribucije v slovenskih kinih.
#TukajSem je francosko-belgijska koprodukcija, pod katero se je podpisal režiser Eric Lartigau, znan predvsem v komercialnih filmskih in televizijskih vodah. Film spremlja vsakdanjik Stéphana, uglednega chefa in nasploh dobro situiranega moškega v poznih srednjih letih. Čeprav živi povsem idilično življenje, nekega dne prek spleta naveže stik z neznanko, do katere začuti posebno povezavo in se odloči, da se bo spustil v avanturo, ki bi ga utegnila popeljati do novih življenjskih odkritij.
#TukajSem je po filmu Moj najboljši profil že drugi francoski film v kratkem času, ki naslavlja temo soočanja odraslih z družbenimi omrežji. A medtem ko je film z Juliette Binoche vendarle imel ambicijo načenjanja resnih tem dvojne in lažne identitete, Lartigauov film nima tovrstnih ambicij. Film nam prek glavnega protagonista kot že ničkolikokrat poprej ponudi zgodbo o bogatih Francozih, ki se ubadajo s svojimi petičnimi in nepomembnimi življenjskimi težavami. Na ta način film deluje povsem nezainteresiran naproti vsakdanji realnosti in v luči velikih izzivov današnjega časa izgleda, kot da bi omamljeno letel v oblakih. K temu močno pripomore tudi kontekst predvajanja filma v slovenskih kinih. Glavni igralec Alain Chabat je namreč v Franciji zelo dobro poznan televizijski in filmski obraz, zato si bodo tam mnogi film ogledali že zaradi njega, medtem ko pri nas ta učinek umanjka. Film v vsakem primeru stori napako, ko se preveč intenzivno zanaša na njegovo karizmo, zaradi česar močno trpi sama pripoved. Način, na katerega se nizajo prizori, daje vtis, kot da so si ustvarjalci sproti izmišljevali dogodke, saj razen osnovnega zapleta ponudi sila malo navdahnjenih dialogov in situacij med liki. Celovečerec bo svoje občinstvo tako morda res našel med gledalci v zrelih letih, a je po izvirnosti in izpeljavi daleč od drugih filmov s podobno zastavljenim konceptom.
Film Erica Lartigaua se tako po kakovosti umešča na sam rep trenutne multipleksovske ponudbe in ga zlahka umestimo med najbolj šablonske in nasploh povprečne ameriške filme, ki jih tam tudi sicer ne manjka. #TukajSem je predvsem film, ki dokazuje, da ozadje močne nacionalne kinematografije, kakršna je francoska, ne proizvede avtomatično tudi vrhunskih filmov, čeprav po svetu slovi prav po tem. Morda je vendarle dobro, da tudi iz teh razvitih držav tu in tam dobimo kakšen šibek film, s čimer lahko gledalci na svoje lastne oči spoznajo , da lahko obilje finančnih sredstev za filmski projekt prav tako proizvede filme, ob katerih tudi bistveno skromnejši slovenski celovečerci izgledajo povsem spodobno.
#TukajSem je po filmu Moj najboljši profil že drugi francoski film v kratkem času, ki naslavlja temo soočanja odraslih z družbenimi omrežji.
Francoska kinematografija je poleg ameriške in britanske edina nacionalna filmska industrija, ki zaradi svoje moči na svetovnem trgu izvaja “dvojno ofenzivo” v slovenskih kinih. Po eni strani nam tamkajšnji studii ponujajo vrhunske art filme v mestnih kinih, po drugi pa ne manjka niti spoliranih žanrskih izdelkov v komercialnih multipleksih. A zaradi tako številčnega priliva vseh vrst francoskih filmov je neizogibno, da se vmes najdejo tudi filmi, ki si ne zaslužijo statusa redne distribucije v slovenskih kinih.
#TukajSem je francosko-belgijska koprodukcija, pod katero se je podpisal režiser Eric Lartigau, znan predvsem v komercialnih filmskih in televizijskih vodah. Film spremlja vsakdanjik Stéphana, uglednega chefa in nasploh dobro situiranega moškega v poznih srednjih letih. Čeprav živi povsem idilično življenje, nekega dne prek spleta naveže stik z neznanko, do katere začuti posebno povezavo in se odloči, da se bo spustil v avanturo, ki bi ga utegnila popeljati do novih življenjskih odkritij.
#TukajSem je po filmu Moj najboljši profil že drugi francoski film v kratkem času, ki naslavlja temo soočanja odraslih z družbenimi omrežji. A medtem ko je film z Juliette Binoche vendarle imel ambicijo načenjanja resnih tem dvojne in lažne identitete, Lartigauov film nima tovrstnih ambicij. Film nam prek glavnega protagonista kot že ničkolikokrat poprej ponudi zgodbo o bogatih Francozih, ki se ubadajo s svojimi petičnimi in nepomembnimi življenjskimi težavami. Na ta način film deluje povsem nezainteresiran naproti vsakdanji realnosti in v luči velikih izzivov današnjega časa izgleda, kot da bi omamljeno letel v oblakih. K temu močno pripomore tudi kontekst predvajanja filma v slovenskih kinih. Glavni igralec Alain Chabat je namreč v Franciji zelo dobro poznan televizijski in filmski obraz, zato si bodo tam mnogi film ogledali že zaradi njega, medtem ko pri nas ta učinek umanjka. Film v vsakem primeru stori napako, ko se preveč intenzivno zanaša na njegovo karizmo, zaradi česar močno trpi sama pripoved. Način, na katerega se nizajo prizori, daje vtis, kot da so si ustvarjalci sproti izmišljevali dogodke, saj razen osnovnega zapleta ponudi sila malo navdahnjenih dialogov in situacij med liki. Celovečerec bo svoje občinstvo tako morda res našel med gledalci v zrelih letih, a je po izvirnosti in izpeljavi daleč od drugih filmov s podobno zastavljenim konceptom.
Film Erica Lartigaua se tako po kakovosti umešča na sam rep trenutne multipleksovske ponudbe in ga zlahka umestimo med najbolj šablonske in nasploh povprečne ameriške filme, ki jih tam tudi sicer ne manjka. #TukajSem je predvsem film, ki dokazuje, da ozadje močne nacionalne kinematografije, kakršna je francoska, ne proizvede avtomatično tudi vrhunskih filmov, čeprav po svetu slovi prav po tem. Morda je vendarle dobro, da tudi iz teh razvitih držav tu in tam dobimo kakšen šibek film, s čimer lahko gledalci na svoje lastne oči spoznajo , da lahko obilje finančnih sredstev za filmski projekt prav tako proizvede filme, ob katerih tudi bistveno skromnejši slovenski celovečerci izgledajo povsem spodobno.
Avtor recenzije: Marjan Kovačević Beltram Bere Igor Velše
Civilizacija ekonomskega determinizma, denarne transakcije v jedru odnosov med ljudmi, odrekanje človeškosti v procesih dehumanizacije, figura odvečnega človeka ...
Izvrstna Nina Noč kot Julija v novi preobleki baletne klasike Romeo in Julija
NAPOVED: Na velikem odru ljubljanske Drame je bila sinoči premiera in krstna izvedba novega slovenskega besedila z naslovom Vse OK. Napisala ga je Simona Hamer, dramaturginja in dramatičarka, ki je bila za to dramo leta 2020 nominirana za Grumovo nagrado. Vse OK je režiral in koreografiral Matjaž Farič, dramaturginja je bila Staša Prah, scenograf Marko Japelj in kostumograf Alan Hranitelj, nastopa deset igralcev ljubljanske Drame. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Simona Hamer: Vse OK Premiera krstna izvedba: 16. 2. 2022 REŽISER Matjaž Farič DRAMATURGINJA Staša Prah SCENOGRAF Marko Japelj KOSTUMOGRAF Alan Hranitelj SKLADATELJ Damir Urban KOREOGRAF Matjaž Farič OBLIKOVALEC SVETLOBE Borut Bučinel LEKTOR Arko ASISTENTKA KOSTUMOGRAFA Ana Janc ASISTENTKA REŽISERJA (ŠTUDIJSKO) Lara Ekar Grlj Igralska zasedba Klemen Janežič Gregor Benjamin Krnetić Aljaž Tina Resman Rebeka Nejc Cijan Garlatti Leon Barbara Cerar Tanja Tina Vrbnjak Mihaela Saša Mihelčič Maja Saša Tabaković Časomerec Maša Derganc Lili Valter Dragan Franci
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Prešernovo gledališče Kranj Avtorski projekt: Zadnji naj ugasne luč, premiera 10. 2. 2022 Režiser: Dorian Šilec Petek Likovna podoba: FrešTreš Scenografinja: Nika Curk Skladatelj: Laren Polič Zdravič Kostumografinja: Tina Bonča Igrajo: Vesna Jevnikar Doroteja Nadrah Vesna Pernarčič Miha Rodman Vesna Slapar Aljoša Ternovšek Umetniška sodelavka: Maja Cerar Dramaturška svetovalka: Staša Prah Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec maske: Matej Pajntar Napoved: Kot tretjo premiero sezone so v Prešernovem gledališču Kranj sinoči uprizorili avtorski projekt Zadnji naj ugasne luč, ki ga je režiral Dorian Šilec Petek, nastal pa je v skupni produkciji s Kinom Šiška. Umetniška sodelavka je bila Maja Cerar, dramaturška svetovalka Staša Prah. Na premieri je bila Tadeja Krečič
Katarina Morano: Usedline 2021 Drama Krstna uprizoritev Premiera: 9. februar 2022 Režiser Žiga Divjak Dramaturginja Katarina Morano Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Blaž Gracar Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Mirjam Korbar, Jana Zupančič, Iztok Drabik Jug, Mojca Funkl, Matej Puc, Lotos Vincenc Šparovec, Lara Wolf S krstno izvedbo igre Usedline se je v Mestnem gledališču ljubljanskem začel Mednarodni / regionalni festival RUTA grupa Triglav. Dramatičarka Katarina Morano in režiser Žiga Divjak sta uveljavljen gledališki tandem; o ustvarjanju nove predstave režiser Žiga Divjak med drugim pove, da so skušali iskati "kaj je tisto, kar je izrečeno, in kaj je tisto, kar je neizrečeno, pa vendar na neki način povedano, kaj pa dejansko še ne more biti ubesedeno, ampak je tam nekje prisotno, in ravno ko bi moralo biti izgovorjeno, je neizgovorjeno". Na fotografiji: Iztok Drabik Jug, Lara Wolf, Matej Puc, Jana Zupančič, Mojca Funkl, Lotos Vincenc Šparovec. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/usedline/#gallery-1154-1
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Avtorica recenzije: Staša Grahek Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.
Avtor recenzije: Matej Bogataj Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.
Neveljaven email naslov