Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Robi Šabec
Bere Jasna Rodošek.
Trst : Mladika, 2019
Les Goriciènnes, les Slaves ali ne nazadnje les Slovènes so le nekatera imena s katerimi so v Egiptu imenovali dekleta, ki so v poznem 19. stoletju in vse do srede 20. stoletja zapuščale dom in družino in se v želji po boljšem zaslužku za sebe in svoje bližnje podajale v daljno Aleksandrijo. Danes so v Sloveniji večini znane kot aleksandrinke.
Darinka Kozinc se z njimi ukvarja že desetletja in jim je posvetila več knjig: Pravili so jim aleksandrinke (2008), Tišina se je uglasila (2011) Les Goriciènnes (2016) in Krpanke (2019). Njeno zadnje delo Les Slovènes tudi zaradi že omenjene kilometrine odlikuje predvsem izjemna poznavalska zasnova, hkrati pa je v tem delu izraziteje kot v prejšnjih izpostavljen ne toliko znanstven, temveč literarno obarvan pristop.
Spremljamo zgodbo skupine mladih deklet, ki so se v poznih tridesetih letih 20. stoletja iz Vipavske doline odpravile v Egipt iskat delo varušk, hišnih pomočnic in predvsem dojilj, kot najbolj cenjenih in iskanih med navedenimi. Spremljamo njihovo pot vse od rodne hiše prek »mesta v zalivu« in potovanja z ladjo do prihoda v Aleksandrijo, spoznavamo tamkajšnje delo, predvsem pa se seznanjamo z njihovimi pomisleki, dvomi in skrbjo. Ob tem pa Darinka Kozinc ne ostaja zgolj na ravni popisovanja različnih motivov domotožja, hrepenenja po rodni zemlji, problematike življenja v tujem okolju, idealiziranja domovine ipd., ampak ob vsem navedenem tudi jasno izpostavlja fenomen sočasne preobrazbe preprostih mladih kmečkih deklet v prvovrstne meščanske gospe. Prav ta dekleta naj bi bila v Egiptu zaradi svoje marljivosti nadvse cenjena in neredko so postale tesne zaupnice dam, ki so jih sprejele v službo, posameznice pa so se s poroko celo prebile v najvišji meščanski razred. Poleg slovenskega in italijanskega jezika so začele aktivno govoriti še francosko, nemško, tudi angleško ali arabsko, nekatere so postale izvedenke za najnovejše modne smernice, seznanjene s svetovnimi dogodki. Skratka, priča smo morebiti nekoliko idealiziranemu, ekspresnemu vzponu protagonistk po hierarhični družbeni lestvici. Problem aleksandrink, kot ga skozi emigracijo primorskih žena in deklet prikazuje avtorica, je danes toliko opozarjan beg možganov, ki se kaže v vsej svoji večplastnosti. Kolateralna škoda je seveda dvojna: dvojna izguba identitete, dvojna izguba domovine. In prav popisi teh transformacij so v delu Darinke Kozinc Les Slovènes osrednji presežek.
V knjigi ne gre prezreti še podrobnih opisov delovanja Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Tržaške province, ki so poleg poslanstva redovnic opravljale še delo nekakšnega zavoda za zaposlovanje. Sprejemale so mlada dekleta, jim nudile pomoč in oporo, jim iskale primerno delo in nasploh skrbele za njihovo varnost in dobro počutje. Za celotno sliko Egipta prve polovice 20. stoletja in tamkajšnje slovenske prisotnosti so v knjigi predstavljeni še primorski fantje, prisilno mobilizirani v italijansko fašistično vojsko, pozneje dobro znani kot Prekomorci: Popisano je dogajanje okoli časopisa Bazovica, kot tudi nasploh čas, ko je proti daljnemu Egiptu »po morju plavala barčica« s slovenskimi dekleti in ženami, po tamkajšnjih ulicah pa je donel Oj, ta vojaški boben.
Knjiga Darinke Kozinc Les Slovènes se konča v petdesetih letih z odstavitvijo kralja Faruka in prihodom Naserja, z ukinitvijo monarhije in nastankom republike Egipt. Posledica tega je bila nacionalizacija in izgon veleposestnikov in bogatih veleindustrialcev. Z njimi so Aleksandrijo zapustile tudi aleksandrinke. Odšle so bodisi v ZDA, Kanado, Anglijo, Francijo, Švico ali pa so se vrnile na svojo rodno grudo: na Primorsko, v Vipavsko dolino.
Avtor recenzije: Robi Šabec
Bere Jasna Rodošek.
Trst : Mladika, 2019
Les Goriciènnes, les Slaves ali ne nazadnje les Slovènes so le nekatera imena s katerimi so v Egiptu imenovali dekleta, ki so v poznem 19. stoletju in vse do srede 20. stoletja zapuščale dom in družino in se v želji po boljšem zaslužku za sebe in svoje bližnje podajale v daljno Aleksandrijo. Danes so v Sloveniji večini znane kot aleksandrinke.
Darinka Kozinc se z njimi ukvarja že desetletja in jim je posvetila več knjig: Pravili so jim aleksandrinke (2008), Tišina se je uglasila (2011) Les Goriciènnes (2016) in Krpanke (2019). Njeno zadnje delo Les Slovènes tudi zaradi že omenjene kilometrine odlikuje predvsem izjemna poznavalska zasnova, hkrati pa je v tem delu izraziteje kot v prejšnjih izpostavljen ne toliko znanstven, temveč literarno obarvan pristop.
Spremljamo zgodbo skupine mladih deklet, ki so se v poznih tridesetih letih 20. stoletja iz Vipavske doline odpravile v Egipt iskat delo varušk, hišnih pomočnic in predvsem dojilj, kot najbolj cenjenih in iskanih med navedenimi. Spremljamo njihovo pot vse od rodne hiše prek »mesta v zalivu« in potovanja z ladjo do prihoda v Aleksandrijo, spoznavamo tamkajšnje delo, predvsem pa se seznanjamo z njihovimi pomisleki, dvomi in skrbjo. Ob tem pa Darinka Kozinc ne ostaja zgolj na ravni popisovanja različnih motivov domotožja, hrepenenja po rodni zemlji, problematike življenja v tujem okolju, idealiziranja domovine ipd., ampak ob vsem navedenem tudi jasno izpostavlja fenomen sočasne preobrazbe preprostih mladih kmečkih deklet v prvovrstne meščanske gospe. Prav ta dekleta naj bi bila v Egiptu zaradi svoje marljivosti nadvse cenjena in neredko so postale tesne zaupnice dam, ki so jih sprejele v službo, posameznice pa so se s poroko celo prebile v najvišji meščanski razred. Poleg slovenskega in italijanskega jezika so začele aktivno govoriti še francosko, nemško, tudi angleško ali arabsko, nekatere so postale izvedenke za najnovejše modne smernice, seznanjene s svetovnimi dogodki. Skratka, priča smo morebiti nekoliko idealiziranemu, ekspresnemu vzponu protagonistk po hierarhični družbeni lestvici. Problem aleksandrink, kot ga skozi emigracijo primorskih žena in deklet prikazuje avtorica, je danes toliko opozarjan beg možganov, ki se kaže v vsej svoji večplastnosti. Kolateralna škoda je seveda dvojna: dvojna izguba identitete, dvojna izguba domovine. In prav popisi teh transformacij so v delu Darinke Kozinc Les Slovènes osrednji presežek.
V knjigi ne gre prezreti še podrobnih opisov delovanja Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Tržaške province, ki so poleg poslanstva redovnic opravljale še delo nekakšnega zavoda za zaposlovanje. Sprejemale so mlada dekleta, jim nudile pomoč in oporo, jim iskale primerno delo in nasploh skrbele za njihovo varnost in dobro počutje. Za celotno sliko Egipta prve polovice 20. stoletja in tamkajšnje slovenske prisotnosti so v knjigi predstavljeni še primorski fantje, prisilno mobilizirani v italijansko fašistično vojsko, pozneje dobro znani kot Prekomorci: Popisano je dogajanje okoli časopisa Bazovica, kot tudi nasploh čas, ko je proti daljnemu Egiptu »po morju plavala barčica« s slovenskimi dekleti in ženami, po tamkajšnjih ulicah pa je donel Oj, ta vojaški boben.
Knjiga Darinke Kozinc Les Slovènes se konča v petdesetih letih z odstavitvijo kralja Faruka in prihodom Naserja, z ukinitvijo monarhije in nastankom republike Egipt. Posledica tega je bila nacionalizacija in izgon veleposestnikov in bogatih veleindustrialcev. Z njimi so Aleksandrijo zapustile tudi aleksandrinke. Odšle so bodisi v ZDA, Kanado, Anglijo, Francijo, Švico ali pa so se vrnile na svojo rodno grudo: na Primorsko, v Vipavsko dolino.
SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko
Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič
Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si
Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž
Neveljaven email naslov