Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupina bogatašev ugrabi 12 ljudi, da jih bodo lovili. Vse pa seveda ne gre po načrtih, ker je med ugrabljenimi ženska, ki se v situaciji znajde bolje od lovcev.
Zasebno letalo dostavi na jaso sredi neznane pokrajine ducat uspavanih neznancev, in ko se ti zbudijo ugotovijo, da se je odprl lov nanje. Med neenakopravno borbo za preživetje skušajo ugotoviti, kaj jih povezuje in kaj se pravzaprav dogaja.
Film Lov Craiga Zobla je vešče zrežirana akcijska srhljivka, ki dobro pozna pravila podžanra; temu bi lahko rekli tudi svojevrstna odštevanka oziroma igra mačke z mišjo. Vendar hkrati pravila tudi ukrivlja na precej podoben način kot pred časom satirična srhljivka Zbeži! – skratka, celovečerec izrablja pripovedni okvir in narativne zapovedi nekega »nižjega žanra« za spoj družbenega komentarja, posmeha in satire.
Pri scenariju za film Lov je sodeloval tudi Damon Lindelof, avtor vplivne serije Skrivnostni otok, tako da ne gre ravno za nek obroben nizkoproračunski projekt; je pa povzročil škandal že pred distribucijo, večkrat preloženo najprej zaradi strelskih pohodov v Ameriki in nato zaradi izbruha koronavirusne epidemije. Sila užaljeni sta bili obe domnevno prikazani strani, tako bogataška liberalna elita, ki naj bi si lahko nekaznovano privoščila čisto vse, kot republikanski podeželski sloj, na katerega naj bi bil dobesedno dovoljen odprt lov. Glede na ta domnevna izhodišča, zaradi katerih so bili avtorji celovečerca deležni vnaprejšnjih očitkov, je končni rezultat presenetljivo brezzoba in resnično uravnotežena politična satira, ki karikira vse vpletene in stereotipe bolj utrjuje, kot pa jih ruši.
Izpostavili bi tri zanimive prvine: prva je prikaz družbenih omrežij oziroma digitalne komunikacije kot tiste sestavine sodobnosti, ki lahko mimogrede uniči kariere in življenja. Druga se tudi nekoliko nanaša na to, in sicer pri ustvarjanju preganjavičnega vtisa, da smo vsi samo igralci lastnih življenj, oziroma del neke režirane sheme, vključno z begunci, ki se znajdejo v tej »igri«. Tretja pa je vloga vzhodne Evrope oziroma Hrvaške, kjer se odvije večina fiktivne zgodbe, kot tistega brezpravnega teritorija, kjer je za ustrezen denar dovoljeno dobesedno vse … Mogoče pa je Lov le zadel nekaj tarč v polno.
Skupina bogatašev ugrabi 12 ljudi, da jih bodo lovili. Vse pa seveda ne gre po načrtih, ker je med ugrabljenimi ženska, ki se v situaciji znajde bolje od lovcev.
Zasebno letalo dostavi na jaso sredi neznane pokrajine ducat uspavanih neznancev, in ko se ti zbudijo ugotovijo, da se je odprl lov nanje. Med neenakopravno borbo za preživetje skušajo ugotoviti, kaj jih povezuje in kaj se pravzaprav dogaja.
Film Lov Craiga Zobla je vešče zrežirana akcijska srhljivka, ki dobro pozna pravila podžanra; temu bi lahko rekli tudi svojevrstna odštevanka oziroma igra mačke z mišjo. Vendar hkrati pravila tudi ukrivlja na precej podoben način kot pred časom satirična srhljivka Zbeži! – skratka, celovečerec izrablja pripovedni okvir in narativne zapovedi nekega »nižjega žanra« za spoj družbenega komentarja, posmeha in satire.
Pri scenariju za film Lov je sodeloval tudi Damon Lindelof, avtor vplivne serije Skrivnostni otok, tako da ne gre ravno za nek obroben nizkoproračunski projekt; je pa povzročil škandal že pred distribucijo, večkrat preloženo najprej zaradi strelskih pohodov v Ameriki in nato zaradi izbruha koronavirusne epidemije. Sila užaljeni sta bili obe domnevno prikazani strani, tako bogataška liberalna elita, ki naj bi si lahko nekaznovano privoščila čisto vse, kot republikanski podeželski sloj, na katerega naj bi bil dobesedno dovoljen odprt lov. Glede na ta domnevna izhodišča, zaradi katerih so bili avtorji celovečerca deležni vnaprejšnjih očitkov, je končni rezultat presenetljivo brezzoba in resnično uravnotežena politična satira, ki karikira vse vpletene in stereotipe bolj utrjuje, kot pa jih ruši.
Izpostavili bi tri zanimive prvine: prva je prikaz družbenih omrežij oziroma digitalne komunikacije kot tiste sestavine sodobnosti, ki lahko mimogrede uniči kariere in življenja. Druga se tudi nekoliko nanaša na to, in sicer pri ustvarjanju preganjavičnega vtisa, da smo vsi samo igralci lastnih življenj, oziroma del neke režirane sheme, vključno z begunci, ki se znajdejo v tej »igri«. Tretja pa je vloga vzhodne Evrope oziroma Hrvaške, kjer se odvije večina fiktivne zgodbe, kot tistega brezpravnega teritorija, kjer je za ustrezen denar dovoljeno dobesedno vse … Mogoče pa je Lov le zadel nekaj tarč v polno.
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj
Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.
Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.
Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.
Neveljaven email naslov