Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Festival dokumentarnega filma ima tudi letos tekmovalni sklop, v katerem se filmi potegujejo za nagrado Amnesty International Slovenija. Eden od petih filmov v tem sklopu je Odvetnica.
Učenje je misterij, ki ves čas traja, in zakaj ne bi bil med učitelji tudi festival dokumentarnega filma? Odvetnica je na primer film, ki nam razkriva palestinsko-izraelske odnose na povsem nov način. Loteva se razmerij v sodstvu in sodi med umetniška dela, ki beležijo realna stanja. Izraelsko-ameriška režiserka Rachel Leah Jones je znana po družbenopolitičnih dokumentarcih prav s tematiko izraelsko-palestinskega spora, tokrat pa je njena raziskava segla globoko v izraelski sodni sistem, osebno življenje glavne protagonistke in bogate vizualne arhive.
Že prvi kader nakaže vso kompleksnost ne le osebnosti judovske odvetnice Lee Cemel, ampak tudi njene družbene vloge. Je edina izraelska odvetnica, ki zagovarja Palestince, obtožene predvsem političnih ali terorističnih dejanj. S svojim pogumom in znanjem kljubuje sodnemu aparatu in deluje na najvišji politični ravni, saj o njenem primeru razpravljata celo vodji obeh držav.
Njen namen je, da bi se obravnavalo Izraelce in Palestince enakopravno in pravično, v osnovi pa izhaja s stališča, da so Palestinci okupirani in imajo pravico, da se borijo za svojo svobodo. Te izjave pa seveda naletijo na različne odmeve, tako da je hkrati heroj in hudičev advokat.
Film jo želi prikazati pri njenem delu, zato smo že uvodoma na sodišču in pri njeni stranki, ko o sebi tudi izjavi, da je odvetnica z izgubljenimi procesi. To da filmu dodaten zagon in napetost, saj ves čas razmišljamo, kaj je tisto, kar jo pri delu spodbuja. Film sledi dvema primeroma od začetka preiskave do obsodbe. Brani mladoletnega Palestinca, obtoženega terorističnega napada, čeprav ni dokazov za njegovo dejanje, brani tudi mlado žensko, ki ji pripisujejo naklepni samomorilski napad na policista, čeprav naj bi šlo bolj za njeno osebno težavo.
Potek sojenja in izrek končnih obsodb spremljamo s pomočjo pogovorov s sorodniki, Leinimi sodelavci in z njenimi komentarji.
V notranjost sodnih dvoran nikoli ne smemo, kar daje filmu dodatno napetost. Film pokaže bogato slikovno arhivsko gradivo odvetničinih pomembnih dejanj in uspehov v obdobju petdesetih let ter pogovore z njenim možem in otrokoma. Spoznamo tako njihove osebne drže kot posledice, ki jih je njeno delo imelo za družino.
Dobimo vpogled v nepredstavljivo vztrajnost Lee Cemel, ko gre za pomoč ljudem, v njeno karizmatičnost, nalezljivi optimizem in energijo, ki kljubujejo občasnim izbruhom jeze.
Film je žel pohvale že leta 2019, ko je blestel na festivalih v Sundanceu, v Krakowu, Solunu, Hong Kongu in v Tel Avivu, kjer je s svojo nagrado razburil izraelsko družbo in so se v imenu svobode govora zanj zavzele pomembne osebnosti. Tako kritiki kot gledalci so bili nad filmom, ki daleč presega standarde dokumentarnih filmov in je odlična študija karakterja, povsod navdušeni. Bil je tudi v izboru za nagrado oskar. Tam smo lahko prebrali, da je zdaj njen palestinski sodelavec v filmu, tudi odvetnik, obsojen terorizma in za Leo Cemel se začenja še en proces. Na ljubljanskem festivalu dokumentarnega filma Odvetnica kandidira za nagrado Amnesty International.
Festival dokumentarnega filma ima tudi letos tekmovalni sklop, v katerem se filmi potegujejo za nagrado Amnesty International Slovenija. Eden od petih filmov v tem sklopu je Odvetnica.
Učenje je misterij, ki ves čas traja, in zakaj ne bi bil med učitelji tudi festival dokumentarnega filma? Odvetnica je na primer film, ki nam razkriva palestinsko-izraelske odnose na povsem nov način. Loteva se razmerij v sodstvu in sodi med umetniška dela, ki beležijo realna stanja. Izraelsko-ameriška režiserka Rachel Leah Jones je znana po družbenopolitičnih dokumentarcih prav s tematiko izraelsko-palestinskega spora, tokrat pa je njena raziskava segla globoko v izraelski sodni sistem, osebno življenje glavne protagonistke in bogate vizualne arhive.
Že prvi kader nakaže vso kompleksnost ne le osebnosti judovske odvetnice Lee Cemel, ampak tudi njene družbene vloge. Je edina izraelska odvetnica, ki zagovarja Palestince, obtožene predvsem političnih ali terorističnih dejanj. S svojim pogumom in znanjem kljubuje sodnemu aparatu in deluje na najvišji politični ravni, saj o njenem primeru razpravljata celo vodji obeh držav.
Njen namen je, da bi se obravnavalo Izraelce in Palestince enakopravno in pravično, v osnovi pa izhaja s stališča, da so Palestinci okupirani in imajo pravico, da se borijo za svojo svobodo. Te izjave pa seveda naletijo na različne odmeve, tako da je hkrati heroj in hudičev advokat.
Film jo želi prikazati pri njenem delu, zato smo že uvodoma na sodišču in pri njeni stranki, ko o sebi tudi izjavi, da je odvetnica z izgubljenimi procesi. To da filmu dodaten zagon in napetost, saj ves čas razmišljamo, kaj je tisto, kar jo pri delu spodbuja. Film sledi dvema primeroma od začetka preiskave do obsodbe. Brani mladoletnega Palestinca, obtoženega terorističnega napada, čeprav ni dokazov za njegovo dejanje, brani tudi mlado žensko, ki ji pripisujejo naklepni samomorilski napad na policista, čeprav naj bi šlo bolj za njeno osebno težavo.
Potek sojenja in izrek končnih obsodb spremljamo s pomočjo pogovorov s sorodniki, Leinimi sodelavci in z njenimi komentarji.
V notranjost sodnih dvoran nikoli ne smemo, kar daje filmu dodatno napetost. Film pokaže bogato slikovno arhivsko gradivo odvetničinih pomembnih dejanj in uspehov v obdobju petdesetih let ter pogovore z njenim možem in otrokoma. Spoznamo tako njihove osebne drže kot posledice, ki jih je njeno delo imelo za družino.
Dobimo vpogled v nepredstavljivo vztrajnost Lee Cemel, ko gre za pomoč ljudem, v njeno karizmatičnost, nalezljivi optimizem in energijo, ki kljubujejo občasnim izbruhom jeze.
Film je žel pohvale že leta 2019, ko je blestel na festivalih v Sundanceu, v Krakowu, Solunu, Hong Kongu in v Tel Avivu, kjer je s svojo nagrado razburil izraelsko družbo in so se v imenu svobode govora zanj zavzele pomembne osebnosti. Tako kritiki kot gledalci so bili nad filmom, ki daleč presega standarde dokumentarnih filmov in je odlična študija karakterja, povsod navdušeni. Bil je tudi v izboru za nagrado oskar. Tam smo lahko prebrali, da je zdaj njen palestinski sodelavec v filmu, tudi odvetnik, obsojen terorizma in za Leo Cemel se začenja še en proces. Na ljubljanskem festivalu dokumentarnega filma Odvetnica kandidira za nagrado Amnesty International.
SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko
Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič
Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si
Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž
Neveljaven email naslov