Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Odvetnica

05.06.2020


Festival dokumentarnega filma ima tudi letos tekmovalni sklop, v katerem se filmi potegujejo za nagrado Amnesty International Slovenija. Eden od petih filmov v tem sklopu je Odvetnica.

Učenje je misterij, ki ves čas traja, in zakaj ne bi bil med učitelji tudi festival dokumentarnega filma? Odvetnica je na primer film, ki nam razkriva palestinsko-izraelske odnose na povsem nov način. Loteva se razmerij v sodstvu in sodi med umetniška dela, ki beležijo realna stanja. Izraelsko-ameriška režiserka Rachel Leah Jones je znana po družbenopolitičnih dokumentarcih prav s tematiko izraelsko-palestinskega spora, tokrat pa je njena raziskava segla globoko v izraelski sodni sistem, osebno življenje glavne protagonistke in bogate vizualne arhive.

Že prvi kader nakaže vso kompleksnost ne le osebnosti judovske odvetnice Lee Cemel, ampak tudi njene družbene vloge. Je edina izraelska odvetnica, ki zagovarja Palestince, obtožene predvsem političnih ali terorističnih dejanj. S svojim pogumom in znanjem kljubuje sodnemu aparatu in deluje na najvišji politični ravni, saj o njenem primeru razpravljata celo vodji obeh držav.

Njen namen je, da bi se obravnavalo Izraelce in Palestince enakopravno in pravično, v osnovi pa izhaja s stališča, da so Palestinci okupirani in imajo pravico, da se borijo za svojo svobodo. Te izjave pa seveda naletijo na različne odmeve, tako da je hkrati heroj in hudičev advokat.

Film jo želi prikazati pri njenem delu, zato smo že uvodoma na sodišču in pri njeni stranki, ko o sebi tudi izjavi, da je odvetnica z izgubljenimi procesi. To da filmu dodaten zagon in napetost, saj ves čas razmišljamo, kaj je tisto, kar jo pri delu spodbuja. Film sledi dvema primeroma od začetka preiskave do obsodbe. Brani mladoletnega Palestinca, obtoženega terorističnega napada, čeprav ni dokazov za njegovo dejanje, brani tudi mlado žensko, ki ji pripisujejo naklepni samomorilski napad na policista, čeprav naj bi šlo bolj za njeno osebno težavo.

Potek sojenja in izrek končnih obsodb spremljamo s pomočjo pogovorov s sorodniki, Leinimi sodelavci in z njenimi komentarji.

V notranjost sodnih dvoran nikoli ne smemo, kar daje filmu dodatno napetost. Film pokaže bogato slikovno arhivsko gradivo odvetničinih pomembnih dejanj in uspehov v obdobju petdesetih let ter pogovore z njenim možem in otrokoma. Spoznamo tako njihove osebne drže kot posledice, ki jih je njeno delo imelo za družino.

Dobimo vpogled v nepredstavljivo vztrajnost Lee Cemel, ko gre za pomoč ljudem, v njeno karizmatičnost, nalezljivi optimizem in energijo, ki kljubujejo občasnim izbruhom jeze.

Film je žel pohvale že leta 2019, ko je blestel na festivalih v Sundanceu, v Krakowu, Solunu, Hong Kongu in v Tel Avivu, kjer je s svojo nagrado razburil izraelsko družbo in so se v imenu svobode govora zanj zavzele pomembne osebnosti. Tako kritiki kot gledalci so bili nad filmom, ki daleč presega standarde dokumentarnih filmov in je odlična študija karakterja, povsod navdušeni. Bil je tudi v izboru za nagrado oskar. Tam smo lahko prebrali, da je zdaj njen palestinski sodelavec v filmu, tudi odvetnik, obsojen terorizma in za Leo Cemel se začenja še en proces. Na ljubljanskem festivalu dokumentarnega filma Odvetnica kandidira za nagrado Amnesty International.


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Odvetnica

05.06.2020


Festival dokumentarnega filma ima tudi letos tekmovalni sklop, v katerem se filmi potegujejo za nagrado Amnesty International Slovenija. Eden od petih filmov v tem sklopu je Odvetnica.

Učenje je misterij, ki ves čas traja, in zakaj ne bi bil med učitelji tudi festival dokumentarnega filma? Odvetnica je na primer film, ki nam razkriva palestinsko-izraelske odnose na povsem nov način. Loteva se razmerij v sodstvu in sodi med umetniška dela, ki beležijo realna stanja. Izraelsko-ameriška režiserka Rachel Leah Jones je znana po družbenopolitičnih dokumentarcih prav s tematiko izraelsko-palestinskega spora, tokrat pa je njena raziskava segla globoko v izraelski sodni sistem, osebno življenje glavne protagonistke in bogate vizualne arhive.

Že prvi kader nakaže vso kompleksnost ne le osebnosti judovske odvetnice Lee Cemel, ampak tudi njene družbene vloge. Je edina izraelska odvetnica, ki zagovarja Palestince, obtožene predvsem političnih ali terorističnih dejanj. S svojim pogumom in znanjem kljubuje sodnemu aparatu in deluje na najvišji politični ravni, saj o njenem primeru razpravljata celo vodji obeh držav.

Njen namen je, da bi se obravnavalo Izraelce in Palestince enakopravno in pravično, v osnovi pa izhaja s stališča, da so Palestinci okupirani in imajo pravico, da se borijo za svojo svobodo. Te izjave pa seveda naletijo na različne odmeve, tako da je hkrati heroj in hudičev advokat.

Film jo želi prikazati pri njenem delu, zato smo že uvodoma na sodišču in pri njeni stranki, ko o sebi tudi izjavi, da je odvetnica z izgubljenimi procesi. To da filmu dodaten zagon in napetost, saj ves čas razmišljamo, kaj je tisto, kar jo pri delu spodbuja. Film sledi dvema primeroma od začetka preiskave do obsodbe. Brani mladoletnega Palestinca, obtoženega terorističnega napada, čeprav ni dokazov za njegovo dejanje, brani tudi mlado žensko, ki ji pripisujejo naklepni samomorilski napad na policista, čeprav naj bi šlo bolj za njeno osebno težavo.

Potek sojenja in izrek končnih obsodb spremljamo s pomočjo pogovorov s sorodniki, Leinimi sodelavci in z njenimi komentarji.

V notranjost sodnih dvoran nikoli ne smemo, kar daje filmu dodatno napetost. Film pokaže bogato slikovno arhivsko gradivo odvetničinih pomembnih dejanj in uspehov v obdobju petdesetih let ter pogovore z njenim možem in otrokoma. Spoznamo tako njihove osebne drže kot posledice, ki jih je njeno delo imelo za družino.

Dobimo vpogled v nepredstavljivo vztrajnost Lee Cemel, ko gre za pomoč ljudem, v njeno karizmatičnost, nalezljivi optimizem in energijo, ki kljubujejo občasnim izbruhom jeze.

Film je žel pohvale že leta 2019, ko je blestel na festivalih v Sundanceu, v Krakowu, Solunu, Hong Kongu in v Tel Avivu, kjer je s svojo nagrado razburil izraelsko družbo in so se v imenu svobode govora zanj zavzele pomembne osebnosti. Tako kritiki kot gledalci so bili nad filmom, ki daleč presega standarde dokumentarnih filmov in je odlična študija karakterja, povsod navdušeni. Bil je tudi v izboru za nagrado oskar. Tam smo lahko prebrali, da je zdaj njen palestinski sodelavec v filmu, tudi odvetnik, obsojen terorizma in za Leo Cemel se začenja še en proces. Na ljubljanskem festivalu dokumentarnega filma Odvetnica kandidira za nagrado Amnesty International.


25.10.2021

Ljudmila Saraskina: Dostojevski

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


22.10.2021

Dune: peščeni planet

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.10.2021

Prostost

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.10.2021

Sadeži pozabe

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.10.2021

Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd - premiera na Mali sceni MGL

Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd Po motivih romana Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda; monodrama, 2021 -\tkrstna uprizoritev; premiera 20. oktobra 2021 Režiserka Jana Menger Dramaturg Sandi Jesenik Scenograf Niko Novak Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Avtor uglasbitve songa in glas na posnetku Niko Novak Nastopa Jožica Avbelj Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili monodramo Le en smaragd; rezidenčni avtor gledališča Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal posebej za Jožico Avbelj, ki je skozi desetletja kot igralka in pedagoginja zaznamovala slovensko gledališče. Pred premiero je Jožica Avbelj med drugim povedala: "S pomočjo te genialne ekipe – talentirane se mi zdi absolutno premalo reči – sem želela, da bi bila ta predstava dogodek, da bi imela nek smisel, da bi bila v veselje tako meni kot publiki, ki jo bo gledala." V ustvarjalni ekipi je imela posebej opazno vlogo kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, scenograf je bil Niko Novak, režiserka pa Jana Menger. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/le-en-smaragd/#gallery-980-2


18.10.2021

Ana Luísa Amaral: What's in a name

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bere Barbara Zupan.


18.10.2021

Nataša Konc Lorenzutti: Beseda, ki je nimam

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere Ana Bohte.


18.10.2021

Paul Valéry: O poeziji

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bere Jure Franko.


18.10.2021

Tone Partljič: Ljudje z Otoka

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


14.10.2021

Slawomir Mrožek: Emigranta

Slawomir Mrožek: Emigranta v režiji Nine Ramšak Marković in z Nejcem Cijanom Garlattijem in Markom Mandićem v naslovnih vlogah začenjamo program sezone 2021/22 v Mali Drami. Igro je prevedel Uroš Kraigher, za redakcijo prevoda je poskrbela Darja Dominkuš. Dramaturg je Milan Ramšak Marković, scenograf Igor Vasiljev, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Luka Ipavec, lektorica Klasja Kovačič in oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš. NAPOVED: V Mali drami je bila sinoči uprizorjena enodejanka Emigranta poljskega dramatika Slawomirja Mrožka v prevodu Uroša Kraigherja. Prvo uprizoritev letošnjega repertoarja v Mali drami je režirala Nina Ramšak Marković, dramaturg je bil Milan Ramšak Marković, avtor glasbe Luka Ipavec. Na premieri je bila Tadeja Krečič:


13.10.2021

Žiga Divjak in igralci: Vročina

V Slovenskem mladinskem gledališču so sinoči uprizorili ljubljanska premiero koprodukcijske predstave Vročina (Slovensko mladinsko gledališče, steirischer herbst 21', Maska Ljubljana), ki je nastala v režiji Žige Divjaka ter mednarodne avtorske in igralske umetniške ekipe. O predstavi, ki napovedi podnebnih sprememb razume kot bližajočo se apokalipso v globalnem peklu.


12.10.2021

Antonio Gramsci: Pisma iz ječe premiera

Antonio Gramsci: Pisma iz ječe; ppremeira: 8. okt. 2021 Avtorski projekt po besedilih iz izdaj Gramscijevih del Pisma iz ječe in Izbrana dela Avtor prevoda izdaje Pisma iz ječe: Smiljan Samec Igrata: Miranda Trnjanin, Žan Koprivnik Režiser: Juš Zidar Avtorica uprizoritvene predloge in dramaturginja: Eva Kraševec Kostumografinja: Tina Bonča Asistentka dramaturginje: Neža Lučka Peterlin Lektura: Živa Čebulj Oblikovalka kreative: Eva Mlinar Fotografija: Barbara Čeferin Garderoba: Nataša Recer Produkcijska ekipa Anton Podbevšek Teatra Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in Gledališče Glej NAPOVED: V novomeškem gledališču so pripravili mozaični portret Antonia Gramscija, novinarja, teoretika in politika, pred okroglo sto leti voditelja italijanske komunistične stranke in delavskega gibanja. Besedila za predstavo Pisma iz ječe je izbrala dramaturginja Eva Kraševec, interpretirata jih igralca Miranda Trnjanin in Žan Koprivnik. Soprodukcijo gledališč Anton Podbevšek in Glej podpisuje režiser Juš Zidar. Nekaj vtisov po sinočnji premieri je strnil Dušan Rogelj.


11.10.2021

Janja Vidmar: Niti koraka več

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.


11.10.2021

Borut Klabjan in Gorazd Bajc: Ogenj, ki je zajel Evropo

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


11.10.2021

Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


11.10.2021

Mateja Horvat Moira: Pisma v šatulji

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Aleksander Golja.


08.10.2021

Sanremo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.10.2021

Respect

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.10.2021

Apollon Musagete / Oedipus Rex

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


06.10.2021

Florian Zeller: Mama

Prešernovo gledališče Kranj Premiera 1. oktobra 2021 Florian Zeller: Mama Prevajalka: Suzana Koncut Režiser: Ivica Buljan Dramaturginja: Marinka Poštrak Scenografi in kostumograf: Rudy Sabounghy Skladatelj in avtor priredbe songa Parle – lui de moi glasbenika Christopha: Mitja Vrhovnik Smrekar Lektorica: Barbara Rogelj Oblikovanje svetlobe in videa: Sonda 13, Toni Soprano Meneglejte Oblikovalec maske: Matej Pajntar Asistentka dramaturgije: Manca Majeršič Sevšek Asistentka kostumografa: Bojana Fornazarič Igrajo: Darja Reichman (mama), Borut Veselko (oče), Blaž Setnikar (sin), Doroteja Nadrah (dekle) NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči prva premiera letošnjega repertoarja. Štirje igralci so pod dramaturškim vodstvom Marinke Poštrak in v režiji Ivice Buljana uprizorili dramo Mama francoskega dramatika, pisatelja in scenarista Florana Zellerja (florjána zelerja) v prevodu Suzane Koncut. Avtor je trenutno v soju svetovnih žarometov zaradi režije in scenarija filma Oče – ki je del trilogije Oče, Mati, Sin. V drami Mama gre za sindrom praznega gnezda, oziroma za mater, o kateri pravi režiser Ivica Buljan: »Njena najresnejša težava, globinska, psihološka težava, je starost. Starost pa je v zahodni družbi ena izmed najmanj cenjenih karakteristik.« Na premieri Mame v Kranju je bila Tadeja Krečič:


Stran 49 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov