Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vesna Liponik: roko razje

06.07.2020

Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bere Jure Franko.

Ljubljana, Škuc (Zbirka Lambda), 2019

Pesniška zbirka Vesne Liponik roko razje res deluje kot fragmentirana, z natrgano skladnjo, kot na hrbtni strani zbirke piše Uroš Prah, toda hkrati vsebuje tudi eksaktnost. Recimo, da se ta v prvi vrsti dotika subjekta. Ne klasičnega lirskega subjekta, saj slutimo, da govorjenje nima več izvora, pač pa gre zgolj še za govorjenje, ki se poraja samo od sebe; največ kar si je mogoče predstavljati, je, da gre za subjekt na delu. Recimo, da gomazi, grebe, dolbe, zlaga, prelaga, sesa …, stalna dejavnost, skratka, zaradi katere življenje poteka kot tok. Subjekt življenja je torej subjekt na delu in to delo “za življenje” mobilizira več registrov delovanja. Na enem od njih je treba v past ujeti “teror prisotnosti”, kot je zapisano v eni od pesmi, včasih celo smrt, ki se jo potem skuša zamenjati za nekaj drugega. To “menjavo” pa lahko povzroči le absolutna razprtost. Ko je teren pripravljen, jama izkopana, se z jezikovno spretnostjo, predvsem pa z uvidi, vabi drugega vanjo.

Cilj ni, da se drugega vklene in njegovo telo ovije v mrežo, pač pa je cilj proces, fluidnost, zrcaljenje, nastajanje. V središču tega poplavljanja je telo, dejanskost snovi, na katero se nato navezujejo številne lastnosti. Pri tem je pomenljivo, da telesu ni dodeljen noben notranji smisel. In tudi sicer strogo gledano v drami življenja telo samo ne pomeni nič. Je le sveženj procesov. Ječanje, dretje, rast dlak nimajo nobenega prvobitnega pomena, zato je torej v vsaki telesnosti nekaj stvarnosti. In večna razpršenost, raztreščenost, v katero naletimo v zbirki roko razje, je natanko to: preprečevanje, da telo ne bi padlo v popolno stvarnost, da ne bi bilo banalizirano ali da ne bi postalo objekt. Temu se je mogoče izogniti le na en način: na dvoumen način obstoja, ko telo obstaja kot, citiram: “provizorično, odvzeto in / kakor da bi bilo / kaj bolj blagodejno od več nadstropij / nad veko med / odori”. Kar lahko telo naredi, je, da se pretvarja pred sabo in pred drugimi, pri čemer obstaja kot skupek organov.

Telo v pesniški zbirki Vesne Liponik ni središče singularnosti, pač se daje v izčrpavanje drugemu. Zmožnost ločiti se od lastnega telesa je torej prvi pogoj vsakršnega stapljanja, procesiranja. S to sukcesivnostjo lahko subjekt po potrebi menja identitete, morda lahko celo potvori svoj obstoj in, kar je bistveno, se znebi znakov podrejanja. Na ta način je mogoče zajeti “telesnost indijskega mesarja”, ugledati “podzemno katedralo” ali sočustvovati “z bikom, ki je pobegnil iz klavnice”. Tisti ki se v nekem trenutku lahko loči od delov telesa, lahko v naslednjem trenutku, ko je proces zaključen, telo spet dobi nazaj. To ne pomeni, da je katerikoli del telesa presežen, ampak da telo lahko obstaja tudi v takšni raztreščeni formi in da prvina telesa posledično ni v simbolni povzdignjenosti; bolj kot o telesu, je v tej zbirki morda smiselno govoriti o organih ali – kot bi temu rekel Achille Mbembe – reverzibilnosti fragmentov.

Namesto s simbolno protislovnostjo imamo v zbirki roko razje opraviti z instrumentalnostjo. Ta se kaže tudi z neobičajno metaforiko in mešanjem jezikovnih registrov. Rdeča nit zbirke je telo, ki je živo, kolikor se njegovi organi, torej ušesa, usta, roke, bradavice, izražajo. Prav to razgrinjanje telesnih delov, njihova voljnost in dosegljivost za drugega – ali bolje: za drugo, saj Vesna Liponik zelo eksplicitno govori o lezbičnem razmerju – so vzrok, da obstaja fantazmatska realnost. Prvi pogoj za kaj takšnega je večno premikanje; telo je ustvarjeno za goltanje, naprezanje, stopnjevanje – šele tedaj lahko govorimo o prebijajočem se subjektu. Njegov cilj ni jasen: gre za samovoljno izstopanje in vstopanje. Verjetno bi bilo mogoče govoriti o njegovih različnih fazah, kar lepo prihaja na plan v določenih razdelkih zbirke.

Posebnost zbirke roko razje pa niso le presenetljive metafore ali sposobnost preobražanja, pri čemer gre za preobrazbo v najboljšem pomenu besede, ampak tudi vprašanje identitete. V kontekstu, v katerem se obstoj navezuje na zelo malo stvari, je identiteto mogoče “uveljavljati” le kot nekaj bežnega. Izstopanje iz sebe glede na to, da nikoli ni jasno, ali se bo mogoče vrniti, pogojuje tudi dobršno mero tesnobnosti. Pesmi je torej mogoče brati kot postanke v posamezni obliki bivajočega ali pa v posamezni konstelaciji. Očitno se pesnica zaveda, da je treba to bivajoče ob pravem času zapustiti, se z njim poigrati, nato pa raztreščiti nežnost, jo pozabiti in jo nekoč, nekje spet privzeti. Zaradi vsega tega in kljub svoji prizemljenosti je pesniška zbirka Vesne Liponik roko razje polna vrtincev, vrtoglavosti in verjetno tudi krožnosti, predvsem pa se skuša otresti vsakršnega lastništva. Ali kot pravi v čisto zadnji pesmi:

“gozd gori / si ta gozd imenoval / moj - / misliš da zato gori.”


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Vesna Liponik: roko razje

06.07.2020

Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bere Jure Franko.

Ljubljana, Škuc (Zbirka Lambda), 2019

Pesniška zbirka Vesne Liponik roko razje res deluje kot fragmentirana, z natrgano skladnjo, kot na hrbtni strani zbirke piše Uroš Prah, toda hkrati vsebuje tudi eksaktnost. Recimo, da se ta v prvi vrsti dotika subjekta. Ne klasičnega lirskega subjekta, saj slutimo, da govorjenje nima več izvora, pač pa gre zgolj še za govorjenje, ki se poraja samo od sebe; največ kar si je mogoče predstavljati, je, da gre za subjekt na delu. Recimo, da gomazi, grebe, dolbe, zlaga, prelaga, sesa …, stalna dejavnost, skratka, zaradi katere življenje poteka kot tok. Subjekt življenja je torej subjekt na delu in to delo “za življenje” mobilizira več registrov delovanja. Na enem od njih je treba v past ujeti “teror prisotnosti”, kot je zapisano v eni od pesmi, včasih celo smrt, ki se jo potem skuša zamenjati za nekaj drugega. To “menjavo” pa lahko povzroči le absolutna razprtost. Ko je teren pripravljen, jama izkopana, se z jezikovno spretnostjo, predvsem pa z uvidi, vabi drugega vanjo.

Cilj ni, da se drugega vklene in njegovo telo ovije v mrežo, pač pa je cilj proces, fluidnost, zrcaljenje, nastajanje. V središču tega poplavljanja je telo, dejanskost snovi, na katero se nato navezujejo številne lastnosti. Pri tem je pomenljivo, da telesu ni dodeljen noben notranji smisel. In tudi sicer strogo gledano v drami življenja telo samo ne pomeni nič. Je le sveženj procesov. Ječanje, dretje, rast dlak nimajo nobenega prvobitnega pomena, zato je torej v vsaki telesnosti nekaj stvarnosti. In večna razpršenost, raztreščenost, v katero naletimo v zbirki roko razje, je natanko to: preprečevanje, da telo ne bi padlo v popolno stvarnost, da ne bi bilo banalizirano ali da ne bi postalo objekt. Temu se je mogoče izogniti le na en način: na dvoumen način obstoja, ko telo obstaja kot, citiram: “provizorično, odvzeto in / kakor da bi bilo / kaj bolj blagodejno od več nadstropij / nad veko med / odori”. Kar lahko telo naredi, je, da se pretvarja pred sabo in pred drugimi, pri čemer obstaja kot skupek organov.

Telo v pesniški zbirki Vesne Liponik ni središče singularnosti, pač se daje v izčrpavanje drugemu. Zmožnost ločiti se od lastnega telesa je torej prvi pogoj vsakršnega stapljanja, procesiranja. S to sukcesivnostjo lahko subjekt po potrebi menja identitete, morda lahko celo potvori svoj obstoj in, kar je bistveno, se znebi znakov podrejanja. Na ta način je mogoče zajeti “telesnost indijskega mesarja”, ugledati “podzemno katedralo” ali sočustvovati “z bikom, ki je pobegnil iz klavnice”. Tisti ki se v nekem trenutku lahko loči od delov telesa, lahko v naslednjem trenutku, ko je proces zaključen, telo spet dobi nazaj. To ne pomeni, da je katerikoli del telesa presežen, ampak da telo lahko obstaja tudi v takšni raztreščeni formi in da prvina telesa posledično ni v simbolni povzdignjenosti; bolj kot o telesu, je v tej zbirki morda smiselno govoriti o organih ali – kot bi temu rekel Achille Mbembe – reverzibilnosti fragmentov.

Namesto s simbolno protislovnostjo imamo v zbirki roko razje opraviti z instrumentalnostjo. Ta se kaže tudi z neobičajno metaforiko in mešanjem jezikovnih registrov. Rdeča nit zbirke je telo, ki je živo, kolikor se njegovi organi, torej ušesa, usta, roke, bradavice, izražajo. Prav to razgrinjanje telesnih delov, njihova voljnost in dosegljivost za drugega – ali bolje: za drugo, saj Vesna Liponik zelo eksplicitno govori o lezbičnem razmerju – so vzrok, da obstaja fantazmatska realnost. Prvi pogoj za kaj takšnega je večno premikanje; telo je ustvarjeno za goltanje, naprezanje, stopnjevanje – šele tedaj lahko govorimo o prebijajočem se subjektu. Njegov cilj ni jasen: gre za samovoljno izstopanje in vstopanje. Verjetno bi bilo mogoče govoriti o njegovih različnih fazah, kar lepo prihaja na plan v določenih razdelkih zbirke.

Posebnost zbirke roko razje pa niso le presenetljive metafore ali sposobnost preobražanja, pri čemer gre za preobrazbo v najboljšem pomenu besede, ampak tudi vprašanje identitete. V kontekstu, v katerem se obstoj navezuje na zelo malo stvari, je identiteto mogoče “uveljavljati” le kot nekaj bežnega. Izstopanje iz sebe glede na to, da nikoli ni jasno, ali se bo mogoče vrniti, pogojuje tudi dobršno mero tesnobnosti. Pesmi je torej mogoče brati kot postanke v posamezni obliki bivajočega ali pa v posamezni konstelaciji. Očitno se pesnica zaveda, da je treba to bivajoče ob pravem času zapustiti, se z njim poigrati, nato pa raztreščiti nežnost, jo pozabiti in jo nekoč, nekje spet privzeti. Zaradi vsega tega in kljub svoji prizemljenosti je pesniška zbirka Vesne Liponik roko razje polna vrtincev, vrtoglavosti in verjetno tudi krožnosti, predvsem pa se skuša otresti vsakršnega lastništva. Ali kot pravi v čisto zadnji pesmi:

“gozd gori / si ta gozd imenoval / moj - / misliš da zato gori.”


12.04.2021

Werner Herzog: O hoji v ledu

Avtor recenzije: Simon Popek Bere Aleksander Golja.


12.04.2021

Primož Sturman: Sinteze

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Lidija Hartman.


12.04.2021

Krištof Dovjak: Saladinovo ihtenje

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.


09.04.2021

Dragi tovariši

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.04.2021

Zlo ne obstaja

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


05.04.2021

Dušan Jelinčič: Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca

Avtor recenzije: Robi Šabec Bere Jure Franko.


05.04.2021

Tove Janssson: Poslušalka

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bereta Vesna Topolovec in Jure Franko.


05.04.2021

Janez Bogataj: Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


05.04.2021

Dejan Kos: Zahvalni spevi

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Lidija Hartman.


29.03.2021

Milan Dekleva: Zaplešiva, Dante

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bere Vesna Topolovec


29.03.2021

Vita Žerjal Pavlin: Obrazi

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bereta Jure Franko in Lidija Hartman


29.03.2021

Gerald Murnane: Pustinje

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Barbara Zupan


26.03.2021

Vrnitev domov: Marina Abramović in njeni otroci

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.03.2021

Tone Škrjanec: Nekaj o nas kot živalih

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.


22.03.2021

Selma Lagerlöf: Cesar Portugalije

Avtor recenzije: Marko Golja Bere Aleksander Golja


22.03.2021

Tadej Golob: Virus

Avtorica recenzije: Gaja Pöschl Bere Jure Franko


22.03.2021

Béla Hamvas: Krizologija

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Barbara Zupan


15.03.2021

Renata Salecl: Strast do nevednosti

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Igor Velše.


15.03.2021

Pajtim Statovci: Moj mačkon Jugoslavija

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Igor Velše.


15.03.2021

Marjan Pungartnik: Za zvezdno mizo

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


Stran 58 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov