Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novi film Britanca Williama Nicholsona je poskus, kako bolj realistično pokazati reakcije ljudi na spremembe v življenju.
Pod belimi pečinami je novi film Britanca Williama Nicholsona, znanega predvsem po svojem scenarističnem delu… na primer za film Dežela senc iz 90ih let, v ospredju katerega je tragična ljubezenska zgodba med pisateljem C. S. Lewisom, avtorjem znamenite Narnije, in pesnico Joy Davidman. Med drugim je napisal tudi scenarij za muzikal Nesrečniki iz leta 2012, ki je temeljil na istoimenskem romanu Victorja Hugoja.
Film Pod belimi pečinami v izvirniku nosi naslov Hope Gap, kar je ime dela pokrajine pod pečino, ki zaznamuje življenje likov v tem filmu, hkrati pa napoveduje tudi eno od glavnih tem, namreč upanje.
Osnova za nastanek filma je bil razpad zakona Nicholsonovih staršev – gre torej za osebno izpoved – ta razpad pa mu ni dal misliti le o pomenu zakona, temveč, kot namiguje naslov v izvirniku, tudi o veri in upanju sploh. Vprašanje vere je bilo v ospredju že v prej omenjeni Deželi senc. Tam namreč smrt ljubljene osebe postavi pod vprašaj Lewisovo vero v božansko.
V vlogi zakoncev, ki gresta po 29ih letih skupnega življenja vsak svojo pot, nastopita vedno odlična Annette Bening in Bill Nighy.
Filmska pripoved je nepretenciozna in kot tako jo moramo tudi gledati. V zakonu nesrečen mož se v starosti odloči, da bo zapustil ženo in se preseli k novi ljubezni, njegova žena pa, kljub temu, da je bila tudi ona v zakonu nesrečna, te odločitve ne more sprejeti. Nadaljnji potek zgodbe je žal preveč predvidljiv. Tu ni nikakršnih nepredvidenih obratov, film pretirano zaznamujeta sentimentalnost ter govor o obžalovanju, o napačnih odločitvah, napačnem ravnanju. Mogoče celo zmoti, da sta v glavnih vlogah igralca, ki po navadi igrata povsem drugačne like, ti običajno premorejo več humorja in iskrivosti, in tako je še bolj očitno, kaj filmu manjka.
Pozitivna plat filma Pod belimi pečinami pa je poskus, kako bolj realistično pokazati reakcije ljudi na spremembe v življenju.
In res gre za povsem korekten film o ločevanju starejšega para, ki pa je narejen vse preveč pravilno, da bi se globlje vtisnil v zavest gledalca. Vsekakor pa je dobrodošlo vsako delo, ki se osredotoča na staranje in na vprašanja, povezana z njim.
Novi film Britanca Williama Nicholsona je poskus, kako bolj realistično pokazati reakcije ljudi na spremembe v življenju.
Pod belimi pečinami je novi film Britanca Williama Nicholsona, znanega predvsem po svojem scenarističnem delu… na primer za film Dežela senc iz 90ih let, v ospredju katerega je tragična ljubezenska zgodba med pisateljem C. S. Lewisom, avtorjem znamenite Narnije, in pesnico Joy Davidman. Med drugim je napisal tudi scenarij za muzikal Nesrečniki iz leta 2012, ki je temeljil na istoimenskem romanu Victorja Hugoja.
Film Pod belimi pečinami v izvirniku nosi naslov Hope Gap, kar je ime dela pokrajine pod pečino, ki zaznamuje življenje likov v tem filmu, hkrati pa napoveduje tudi eno od glavnih tem, namreč upanje.
Osnova za nastanek filma je bil razpad zakona Nicholsonovih staršev – gre torej za osebno izpoved – ta razpad pa mu ni dal misliti le o pomenu zakona, temveč, kot namiguje naslov v izvirniku, tudi o veri in upanju sploh. Vprašanje vere je bilo v ospredju že v prej omenjeni Deželi senc. Tam namreč smrt ljubljene osebe postavi pod vprašaj Lewisovo vero v božansko.
V vlogi zakoncev, ki gresta po 29ih letih skupnega življenja vsak svojo pot, nastopita vedno odlična Annette Bening in Bill Nighy.
Filmska pripoved je nepretenciozna in kot tako jo moramo tudi gledati. V zakonu nesrečen mož se v starosti odloči, da bo zapustil ženo in se preseli k novi ljubezni, njegova žena pa, kljub temu, da je bila tudi ona v zakonu nesrečna, te odločitve ne more sprejeti. Nadaljnji potek zgodbe je žal preveč predvidljiv. Tu ni nikakršnih nepredvidenih obratov, film pretirano zaznamujeta sentimentalnost ter govor o obžalovanju, o napačnih odločitvah, napačnem ravnanju. Mogoče celo zmoti, da sta v glavnih vlogah igralca, ki po navadi igrata povsem drugačne like, ti običajno premorejo več humorja in iskrivosti, in tako je še bolj očitno, kaj filmu manjka.
Pozitivna plat filma Pod belimi pečinami pa je poskus, kako bolj realistično pokazati reakcije ljudi na spremembe v življenju.
In res gre za povsem korekten film o ločevanju starejšega para, ki pa je narejen vse preveč pravilno, da bi se globlje vtisnil v zavest gledalca. Vsekakor pa je dobrodošlo vsako delo, ki se osredotoča na staranje in na vprašanja, povezana z njim.
Avtorica recenzije: Gaja Pöschl Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Leta 2011 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Andreja Inkreta z naslovom In stoletje bo zardelo ter podnaslovom Kocbek, življenje in delo. Gre za izčrpno monografijo na več kot šest sto straneh o življenju, delu, misli in literaturi Edvarda Kocbeka, pesnika, pisatelja, prevajalca, politika, enega največjih književnih ustvarjalcev dvajsetega stoletja; pokončne, vendar tragične politične figure, ker ga je komunistična partija izrabila in izigrala. Del Kocbekove usode je režiser Matjaž Berger na osnovi Inkretove knjige spremenil v gledališko predstavo, maja postavljeno v grajskem atriju galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, v petek in soboto pa v ljubljanske Križanke kot del festivala. Prvo ljubljansko premiero, nastalo v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom iz Ljubljane in Galerijo Božidar Jakac, si je ogledala Tadeja Krečič: Andrej Inkret: IN STOLETJE BO ZARDELO. PRIMER KOCBEK Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom, Ljubljana, in Galerijo Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki Režija: Matjaž Berger Adaptacija besedila: Eva Mahkovic, Matjaž Berger Glasba: Duo Silence Koreografija: Gregor Luštek Scenografija: Simon Žižek, Matjaž Berger Oblikovanje videa: Iztok H. Šuc, Gašper Vovk, Gašper Brezovar Kostumografija: Peter Movrin, Metod Črešnar Lektura: Živa Čebulj Asistenca kostumografije: Nataša Recer Oblikovanje kreative: Eva Mlinar Igrajo: Borut Doljšak Peter Harl Anuša Kodelja / alternacija: Barbara Ribnikar Matija Rupel Mario Dragojević Vitorija Zdovc Timotej Novaković Gregor Podričnik Lovro Zafred Gregor Čušin Pavle Ravnohrib Janez Hočevar Gal Žižek
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Neveljaven email naslov