Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mart Lenardič: Boj v požiralniku

14.09.2020

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Renato Horvat in Barbara Zupan.

Ljubljana : Cankarjeva založba 2020

Po 25 letih zatišja je izšla nova zbirka kratkih zgodb Marta Lenardiča, pisatelja, ki je konec osemdesetih let za zbirko zgodb Moje ženske prejel nagrado za najboljši knjižni prvenec. Nekaj let za prvencem je izšla knjiga Še večji Gatsby zdaj pa nas Lenárdič z novimi štorijami v zbirki Boj v požiralniku. Med njimi lahko izpostavimo zgodbe, kot so Rez, Stotnik, Metka in Valovi, ki na duhovit način izpostavljajo človeške pomanjkljivosti in hibe, ki pa jih protagonisti izrabljajo sebi v prid in se z njimi prebijejo v družbi. V zgodbi Rez tako opazujemo anonimnega junaka, ki je ob spečem zdravniku in nosečnici s popadki prisiljen zaigrati vlogo porodničarja, a si med porodom nenehno prižiga cigarete. Čeprav nam pisatelj na koncu zgodbe razkrije, da je protagonist le učenec, ki je zaradi tega poroda zamudil izpit za viličarista, je nauk zgodbe očiten: za to, da postaneš in ostaneš človek, ne potrebuješ posebnih kvalifikacij, znanj in izkušenj, temveč le veliko poguma in drznosti. Ostareli protagonist zgodbe Stotnik se pod krinko lažne dobrodelnosti približa najstnici, ki jo na daleč občuduje, a šele nenavaden splet življenjskih okoliščin in lastne iznajdljivosti ga pripelje do tega, da mu dekle pade v naročje. Zgodbi Metka in Valovi imata skupno izhodišče v protagonistovem preziranju telefonskega marketinga in trženja zavarovanj. Nekoliko nihilistični pisatelj, ki raje igra računalniške igrice, kot da bi se predal ustvarjalni inspiraciji, zabrusi marketinško navdahnjeni telefonistki Metki: “Od življenja ničesar posebnega ne pričakujem, lahko pa mi naredite majhno veselje, uslugo; ne bo vam škodilo, se mi zdi. Vpišite me na seznam ljudi, ki ne želijo, da bi jih klicali. Bi šlo?” Tudi glavni junak zgodbe Valovi zahteva od bogataša, ki je direktor tržnega oddelka zavarovalnice, da ga doda na seznam ljudi, ki se jih ne kliče. V nasprotnem primeru naj bi izplačal visok znesek trem dobrodelnim nevladnim organizacijam. Šele ko podpiše listino, ga z odprtega morja, kjer ga morska bolezen skoraj pobere, pripelje na obalo.

Zbirka Boj v požiralniku Marta Lenardiča vsebuje 23 domiselnih kratkih zgodb, ki se ob najrazličnejših bizarnih situacijah iz vsakdanjega življenja poigravajo tudi z znanstveno fantastiko. Gre za serijo zgodb, v katerih smo priča dialogu med moškim in robotom oz. nekakšnim hologramom, s katerim se človeški sotrpin znajde bodisi v ljubezenskem bodisi v kadilskem objemu. Tako smo v zgodbi Silventka priča nenavadnemu dialogu med biološkim organizmom in robotom: »“Si ti individuum ali skupina,” je navsezadnje vprašal nekako mimogrede. “Precej nestabilna zavest,” sem približno pojasnil, “v prostoru pa me menda predstavlja ta beljakovinska struktura. Če poznaš prostor in te reči.”«

V zgodbi Vanessa se glavni junak znajde ob dveh lepoticah in s pomočjo absinta med drugim razpravlja tudi o literaturi Marta Lenardiča. Med izjavami lahko zasledimo avtorjevo simpatijo do Homerja in Becketta, pa tudi veliko mero pretencioznosti, saj protagonist med burno razpravo nonšalantno navrže: “Lenardič je navsezadnje napisal, kar sta želela napisati že Homer in Beckett, pa je zmanjkalo prodornosti in daru.”

Na trenutke se bralcu zazdi, da se pisatelj s poskusi pisanja znanstvene fantastike želi približati pisanju Douglasa Adamsa, vendar dialogi v njegovih zgodbah ne zmorejo preseči nivoja barskega humorja, zato bi ga kvečjemu lahko označili za bled približek Bukowskega. Čeprav se številne zgodbe začnejo z akcijo ali z izzivalnim stavkom, jim dramatična nota že čez nekaj časa usahne, saj se pisatelj usmeri v pikolovsko analizo detajlov in neposrečenega humorja, namesto da bi bolj dosledno razvijal samo zgodbo. V minus mu lahko štejemo tudi nenehno pojasnjevanje okoliščin v oklepajih, ki jih izredno rad vključuje v pisanje, bralcu pa gredo bolj ali manj na živce. Čeprav je njegovo poigravanje z žanri zabavno, pa se bralcu dostikrat zgodi, da izgubi rdečo nit, saj ga pisatelj zavede bodisi s svojimi stilističnimi igricami bodisi z dialogi, ki dramaturško gledano ne vodijo nikamor. Kot primer prvega lahko navedemo serijo kratkih zgodb o mučnih smrtih z naslovom Plesne vaje, kot primer drugega pa zgodbo Nacek. Mart Lenardič je s kratko zbirko zgodb Boj v požiralniku pokazal veliko drznosti in želje po literarni suverenosti, ki pa se bo ob enaki meri vztrajnosti gotovo pokazala v naslednji knjižni zbirki.


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Mart Lenardič: Boj v požiralniku

14.09.2020

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Renato Horvat in Barbara Zupan.

Ljubljana : Cankarjeva založba 2020

Po 25 letih zatišja je izšla nova zbirka kratkih zgodb Marta Lenardiča, pisatelja, ki je konec osemdesetih let za zbirko zgodb Moje ženske prejel nagrado za najboljši knjižni prvenec. Nekaj let za prvencem je izšla knjiga Še večji Gatsby zdaj pa nas Lenárdič z novimi štorijami v zbirki Boj v požiralniku. Med njimi lahko izpostavimo zgodbe, kot so Rez, Stotnik, Metka in Valovi, ki na duhovit način izpostavljajo človeške pomanjkljivosti in hibe, ki pa jih protagonisti izrabljajo sebi v prid in se z njimi prebijejo v družbi. V zgodbi Rez tako opazujemo anonimnega junaka, ki je ob spečem zdravniku in nosečnici s popadki prisiljen zaigrati vlogo porodničarja, a si med porodom nenehno prižiga cigarete. Čeprav nam pisatelj na koncu zgodbe razkrije, da je protagonist le učenec, ki je zaradi tega poroda zamudil izpit za viličarista, je nauk zgodbe očiten: za to, da postaneš in ostaneš človek, ne potrebuješ posebnih kvalifikacij, znanj in izkušenj, temveč le veliko poguma in drznosti. Ostareli protagonist zgodbe Stotnik se pod krinko lažne dobrodelnosti približa najstnici, ki jo na daleč občuduje, a šele nenavaden splet življenjskih okoliščin in lastne iznajdljivosti ga pripelje do tega, da mu dekle pade v naročje. Zgodbi Metka in Valovi imata skupno izhodišče v protagonistovem preziranju telefonskega marketinga in trženja zavarovanj. Nekoliko nihilistični pisatelj, ki raje igra računalniške igrice, kot da bi se predal ustvarjalni inspiraciji, zabrusi marketinško navdahnjeni telefonistki Metki: “Od življenja ničesar posebnega ne pričakujem, lahko pa mi naredite majhno veselje, uslugo; ne bo vam škodilo, se mi zdi. Vpišite me na seznam ljudi, ki ne želijo, da bi jih klicali. Bi šlo?” Tudi glavni junak zgodbe Valovi zahteva od bogataša, ki je direktor tržnega oddelka zavarovalnice, da ga doda na seznam ljudi, ki se jih ne kliče. V nasprotnem primeru naj bi izplačal visok znesek trem dobrodelnim nevladnim organizacijam. Šele ko podpiše listino, ga z odprtega morja, kjer ga morska bolezen skoraj pobere, pripelje na obalo.

Zbirka Boj v požiralniku Marta Lenardiča vsebuje 23 domiselnih kratkih zgodb, ki se ob najrazličnejših bizarnih situacijah iz vsakdanjega življenja poigravajo tudi z znanstveno fantastiko. Gre za serijo zgodb, v katerih smo priča dialogu med moškim in robotom oz. nekakšnim hologramom, s katerim se človeški sotrpin znajde bodisi v ljubezenskem bodisi v kadilskem objemu. Tako smo v zgodbi Silventka priča nenavadnemu dialogu med biološkim organizmom in robotom: »“Si ti individuum ali skupina,” je navsezadnje vprašal nekako mimogrede. “Precej nestabilna zavest,” sem približno pojasnil, “v prostoru pa me menda predstavlja ta beljakovinska struktura. Če poznaš prostor in te reči.”«

V zgodbi Vanessa se glavni junak znajde ob dveh lepoticah in s pomočjo absinta med drugim razpravlja tudi o literaturi Marta Lenardiča. Med izjavami lahko zasledimo avtorjevo simpatijo do Homerja in Becketta, pa tudi veliko mero pretencioznosti, saj protagonist med burno razpravo nonšalantno navrže: “Lenardič je navsezadnje napisal, kar sta želela napisati že Homer in Beckett, pa je zmanjkalo prodornosti in daru.”

Na trenutke se bralcu zazdi, da se pisatelj s poskusi pisanja znanstvene fantastike želi približati pisanju Douglasa Adamsa, vendar dialogi v njegovih zgodbah ne zmorejo preseči nivoja barskega humorja, zato bi ga kvečjemu lahko označili za bled približek Bukowskega. Čeprav se številne zgodbe začnejo z akcijo ali z izzivalnim stavkom, jim dramatična nota že čez nekaj časa usahne, saj se pisatelj usmeri v pikolovsko analizo detajlov in neposrečenega humorja, namesto da bi bolj dosledno razvijal samo zgodbo. V minus mu lahko štejemo tudi nenehno pojasnjevanje okoliščin v oklepajih, ki jih izredno rad vključuje v pisanje, bralcu pa gredo bolj ali manj na živce. Čeprav je njegovo poigravanje z žanri zabavno, pa se bralcu dostikrat zgodi, da izgubi rdečo nit, saj ga pisatelj zavede bodisi s svojimi stilističnimi igricami bodisi z dialogi, ki dramaturško gledano ne vodijo nikamor. Kot primer prvega lahko navedemo serijo kratkih zgodb o mučnih smrtih z naslovom Plesne vaje, kot primer drugega pa zgodbo Nacek. Mart Lenardič je s kratko zbirko zgodb Boj v požiralniku pokazal veliko drznosti in želje po literarni suverenosti, ki pa se bo ob enaki meri vztrajnosti gotovo pokazala v naslednji knjižni zbirki.


17.09.2020

Lutz Hübner: MARJETKA, STRAN 89

Celjsko gledališče je otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto, sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov: Lutza Hübnerja, z naslovom MARJETKA, STRAN 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof. Lutz Hübner: MARJETKA, STRAN 89 Prevajalec Darko Čuden Režiser Andrej Jus Dramaturginja Ana Obreza Scenografka Urša Vidic Kostumograf Andrej Vrhovnik Avtorica glasbe Polona Janežič Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Andrej Jus, Urša Vidic, Denis Kresnik Igrajo Renato Jenček Živa Selan Luka Bokšan Premieri 16. in 18. septembra 2020


21.09.2020

Potential states

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


19.09.2020

Potential States

Potential States Moment, Gledališče Glej, Ballhaus Ost / premiera 18.09.2020 Koncept: Eva Nina Lampič in Beliban zu Stolberg Zasnova in izvedba: Barbara Kukovec (Maribor, Ljubljana), Eva Nina Lampič, Beliban zu Stolberg, Linda Vaher (Berlin) Scenografija in dokumentacija: Dani Modrej Oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Dramaturško svetovanje: Fabian Löwenbrück Produkcija: Nika Bezeljak (Moment), Barbara Poček (Gledališče Glej), Tina Pfurr (Ballhaus Ost) Izvršna produkcija: Anna Mareike Holtz (ehrliche arbeit) Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor, Mestna občina Ljubljana, Fundacija Robert Bosch (Nemčija) Sinoči so na Intimnem odru premierno izvedli predstavo Potential States, ki tematizira Jugoslavijo in Kurdistan, hkrati pa zgodovinske vzorce in značilnosti obeh držav vpleta tudi v uprizoritveni dogodek. Gre za koprodukcijo mariborskega Momenta, Gledališča Glej in berlinskega Ballhaus Osta, ki jo bodo prihodnji teden premierno predstavili še v Ljubljani, oktobra pa tudi v Berlinu. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Dani Modrej


14.09.2020

Juš Škraban: Ribja hoja

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta: Renato Horvat in Barbara Zupan.


14.09.2020

Pascal Bruckner: Ledeni teden

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere: Barbara Zupan.


14.09.2020

Ljubomir M. Marić: Iz mojega poveljevanja Koroškemu odredu

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Bernard Stramič.


11.09.2020

Oče Romuald: Škofjeloški pasijon

Oče Romuald/Lovrenc Marušič: Škofjeloški pasijon Koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj Premieri: 10.septembra 2020 Prešernovo gledališče Kranj; 24. oktobra 2020 Mestno gledališče Ptuj Koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj Režiser: Jernej Lorenci Dramaturg: Matic Starina Koreograf in asistent režiserja: Gregor Luštek Scenograf: Branko Hojnik Kostumografka: Belinda Radulović Skladatelj: Branko Rožman Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel Oblikovalec maske: Matej Pajntar Inspicient in rekviziter: Ciril Roblek Šepetalka: Judita Polak Igrajo: Darja Reichman Blaž Setnikar Miha Rodman Doroteja Nadrah k. g. Miranda Trnjanin k. g. Gregor Zorc k. g. Pesem 'Oljsko goro tiha noč pokriva' na posnetku poje Pipa Lorenci


11.09.2020

Pravljični muzikal Turandot

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.09.2020

Mulan

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.09.2020

Ostržek

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.09.2020

MGL: Studio - José Cabeza: Trije milijoni minut

V Mestnem gledališču ljubljanskem prejšnje sezone niso mogli speljati do konca, zato je prva septembrska premiera še pomladni dolg; režiserka Barbara Hieng Samobor, sicer direktorica in umetniška vodja gledališča, je na oder studia postavila besedilo španskega avtorja Joséja Cabeze, ki je nastalo kot scenarij za film Sedem let – prevedel ga je Ignac Fock. Vodilna četverica podjetja – v izvirniku so to večinoma moški, v slovenski različici z naslovom Trije milijoni minut pa same ženske – se zaradi nezakonitih poslovnih praks znajde pred dilemo: nekdo se bo moral žrtvovati, prevzeti krivdo in iti za 7 let v zapor; tako bo podjetje rešeno, ostali pa na prostosti. Vtise po premieri psihološkega trilerja Trije milijoni minut je zbrala Staša Grahek. Po filmskem scenariju 7 let (7 anos), 2017 Psihološki triler Prva slovenska uprizoritev Premiera: 8. september 2020 prevajalec Ignac Fock režiserka in avtorica priredbe Barbara Hieng Samobor dramaturginja Eva Mahkovic scenograf Darjan Mihajlović Cerar kostumografka Bjanka Adžić Ursulov lektorica Maja Cerar oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik oblikovalec tona Sašo Dragaš asistentka dramaturginje in šepetalka na vajah (študijsko) Ida Brancelj Nastopajo Judita Zidar, Tjaša Železnik, Mojca Funkl, Ana Pavlin, Klara Kuk k. g., Jana Zupančič (glas) Judita Zidar, Ana Pavlin, Klara Kuk, Mojca Funkl, Tjaša Železnik Avtor fotorafije: Peter Giodani


09.09.2020

Maša v h-molu Johanna Sebastiana Bacha

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.09.2020

Vladislav Vančura: Muhasto poletje

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Lidija Hartman.


07.09.2020

Gašper Križnik: Sveti Coprijan

Avtor recenzije: Milan Vogel Bere Ivan Lotrič.


07.09.2020

Vinko Möderndorfer: Čuvaj sna

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Mateja Perpar in Jure Franko.


07.09.2020

Aleš Jelenko: Zgodbe iz podtalja

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Jure Franko.


05.09.2020

Wajdi Mouawad: Požigi

Wajdi Muawad: Požigi SNG Drama Ljubljana / premiera 04.09.2020 Režija: Nina Rajić Kranjac Prevajalka: Eva Mahkovic Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenografija: Urša Vidic Kostumografija: Marina Sremac Skladatelj: Branko Rožman Koreografinja: Tanja Zgonc Oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel Lektorica: Tatjana Stanič Asistent režiserke (študijsko): Jaka Smerkolj Simoneti Asistentka scenografinje: Sara Slivnik Nastopajo: Pia Zemljič, Nataša Keser, Nejc Cijan Garlatti, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Tina Vrbnjak, Nina Valič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Rok Vihar, Zvone Hribar, Boris Mihalj, Janez Škof S premiero predstave Požigi so sinoči v ljubljanski Drami odprli novo gledališko sezono. Besedilo Wajdija Mouawada je režirala Nina Rajić Kranjac, ki se problematike vojne, legitimnosti nasilja in soočanja s travmatičnimi posledicami loteva gledališko drzno in večplastno. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Peter Uhan


04.09.2020

Roy Andersson: O neskončnosti

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


04.09.2020

Tenet

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 66 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov