Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Elif Shafak: 10minut 38 sekund na tem čudnem svetu

18.01.2021

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere: Lidija Hartman

Prevedla Maja Ropret; Ljubljana : Sanje, 2020

Elif Shafak je poleg nobelovca Orhana Pamuka verjetno mednarodno najbolj znano ime sodobne turške književnosti, četudi zadnja leta piše v angleščini in živi v Londonu, kamor se je preselila zaradi sodnega preganjanja. Njen roman Pankrt iz Istanbula o genocidu nad Armenci je namreč izzval tožbo zaradi razžalitve Turčije, saj ta zanika pogrom nad Armenci. Veliko prahu pa je dvignil tudi nazoren prikaz spolnega nasilja v romanu 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Turške oblasti so jo preiskovale zaradi obscenosti, kar je seveda absurdno, saj je srž dela prav v obsodbi spolnega nasilja nad ženskami in v kritiki pasivnosti družbe v tem oziru.

Naslov 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu sugerira konceptualno jedro dela, ta čudni svet zapopademo iz perspektive posthumne protagonistkine zavesti. Roman je namreč zasnovan na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju. V prvi del romana, poimenovan Um, tako vstopimo po tem, ko srce glavne junakinje, prostitutke Leile Tekile, že preneha biti, v njenem mrtvem fizisu, odvrženem v smetnjak na robu Istanbula, pa vitalno brbota um, ki za nazaj sestavlja zgodbo njenega življenja. Sprožilci posameznih poglavij, naslovljenih po minutah, so vonji in okusi, ki izzovejo reminiscence, Leiline spomine od rojstva do krute smrti. Bralec se spozna z razlogi, ki so jo pripeljali do prostituiranja, z odraščanjem v vzhodnoturški provinci Van v močno patriarhalnem okolju in poligamni družini, ki jo oče tiranizira. Njegova oblastnost sega tako daleč, da svojo neplodno ženo določil za Leilino mater, kar je njeno pravo mamo prignalo do psihičnega zloma in norosti. Oče se Leili tudi ne postavi v bran, ko ta razkrije, da jo spolno zlorablja njegov brat, torej njen stric. Za vse bolj versko radikalnega patra familiasa je bolj kot hčerka pomemben družinski ponos, to pa sproži Leilin beg v Istanbul, kjer pade v primež zvodnikov.

Družbenokritično in feministično toniranje romana je jasno. Pisateljica s poznavalskim očesom skicira konservativno turško periferijo, kjer deklice in odrasle ženske še zdaleč niso enakopravne moškim in kjer je spolno nasilje potisnjeno v družbeno nezavedno. Kakršna koli drugačnost je tu prekletstvo, kot ponazarja primer Leiline matere z duševnimi težavami, razpoloženje pa krojijo še verski voditelji in spoštovanje starodavnih, obskurnih obredov, polnih vraževerja.

Kontrast med periferijo in mestom s svojo multikulturnostjo in navidezno odprtostjo pisateljica odlično ubesedi in tako tudi izriše zemljevid zakulisnih predelov Istanbula, njegovega podzemlja, ulic z bordeli in nočnimi klubi. Ne nazadnje je roman posvetila »Istanbulčankam in Istanbulu, ki je in je vedno bil ženskega spola«. A številnim ženskam v Istanbulu ni lahko, tudi Leila doživi kulturni šok in se ujame v past zvodnikov. Na drugi strani pa mesto pomeni nekakšno zatočišče za vse, ki so jih družine ali primarno okolje zavrgli. Med temi je tudi večina Leilinih zvestih prijateljev, ki prav tako pripadajo svetu obstrancev. To so prostitut in transvestit Nalan Nostalgija, prostitutka iz Somalije Jameelah, pritlikava čistilka v bordelu Zajnab122, pevka v nočnem baru Hollywood Humeyra, ki je pobegnila od moža, in Leilin zadržani prijatelj iz otroštva, ki vodi dvojno življenje, Sinan Sabotaža. Več o njih izvemo v vloženih zgodbah v prvem delu romana.

Teh pet Leilinih prijateljev se pozneje znajde v glavnih vlogah. V drugem delu Telo se peterica bori za njen dostojni pokop, zato njeno truplo izkopljejo iz Pokopališča pozabljenih, namenjenega ljudem z družbenega roba, beguncem, transvestitom in tistim, ki nimajo bližnjih. Če bi memoarni ton prvega dela v filmskem jeziku žanrsko lahko umestili v dramo, se v drugem delu ton prevesi v burkaško akcijo. Nalan Nostalgija vratolomno krmari po istanbulskih ulicah, ko pet prijateljev s truplom beži pred policisti. Sprememba ritma, tudi z izrazitejšo dialoškostjo, kaže na gibkost pisave Elif Shafak, a ne morem se znebiti občutka, da je v drugem in tretjem delu zašla v pretirano teznost. Dejanje peterice, ki je sicer simpatična v medsebojnih nestrinjanjih, je simbolično utemeljeno – avtorica je želela poudariti pomen prijateljstva, ki včasih tke močnejše vezi kot krvna družina, a izvedba je pretirano idealizirana. Tragikomična bitka za truplo in impulziven revolt pozabljenih in razžaljenih sta v primerjavi z avtentičnim izrisom Leilinega psihološkega in travmatičnega portreta v prvem delu knjige neprepričljiva in se bereta kot scenarij za slab hollywoodski film, v katerem rokohitrske in absurde rešitve peljejo do srečnega konca. Zadnje poglavje romana sicer avtorica sklene poetično, Leilino telo, obdano z morskim življem, zaplava v morju pod Bosporskim mostom.

Roman Elif Shafak 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu je najmočnejši v družbenopolitičnih konotacijah, portretiranju Istanbula ter slikanju travm in zlorab tako posameznikov kot države. Kot šibka stran pa se pokaže pretirana ambicija po optimističnem epilogu, ki spodnese vtis celotnega romana.


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Elif Shafak: 10minut 38 sekund na tem čudnem svetu

18.01.2021

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere: Lidija Hartman

Prevedla Maja Ropret; Ljubljana : Sanje, 2020

Elif Shafak je poleg nobelovca Orhana Pamuka verjetno mednarodno najbolj znano ime sodobne turške književnosti, četudi zadnja leta piše v angleščini in živi v Londonu, kamor se je preselila zaradi sodnega preganjanja. Njen roman Pankrt iz Istanbula o genocidu nad Armenci je namreč izzval tožbo zaradi razžalitve Turčije, saj ta zanika pogrom nad Armenci. Veliko prahu pa je dvignil tudi nazoren prikaz spolnega nasilja v romanu 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Turške oblasti so jo preiskovale zaradi obscenosti, kar je seveda absurdno, saj je srž dela prav v obsodbi spolnega nasilja nad ženskami in v kritiki pasivnosti družbe v tem oziru.

Naslov 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu sugerira konceptualno jedro dela, ta čudni svet zapopademo iz perspektive posthumne protagonistkine zavesti. Roman je namreč zasnovan na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju. V prvi del romana, poimenovan Um, tako vstopimo po tem, ko srce glavne junakinje, prostitutke Leile Tekile, že preneha biti, v njenem mrtvem fizisu, odvrženem v smetnjak na robu Istanbula, pa vitalno brbota um, ki za nazaj sestavlja zgodbo njenega življenja. Sprožilci posameznih poglavij, naslovljenih po minutah, so vonji in okusi, ki izzovejo reminiscence, Leiline spomine od rojstva do krute smrti. Bralec se spozna z razlogi, ki so jo pripeljali do prostituiranja, z odraščanjem v vzhodnoturški provinci Van v močno patriarhalnem okolju in poligamni družini, ki jo oče tiranizira. Njegova oblastnost sega tako daleč, da svojo neplodno ženo določil za Leilino mater, kar je njeno pravo mamo prignalo do psihičnega zloma in norosti. Oče se Leili tudi ne postavi v bran, ko ta razkrije, da jo spolno zlorablja njegov brat, torej njen stric. Za vse bolj versko radikalnega patra familiasa je bolj kot hčerka pomemben družinski ponos, to pa sproži Leilin beg v Istanbul, kjer pade v primež zvodnikov.

Družbenokritično in feministično toniranje romana je jasno. Pisateljica s poznavalskim očesom skicira konservativno turško periferijo, kjer deklice in odrasle ženske še zdaleč niso enakopravne moškim in kjer je spolno nasilje potisnjeno v družbeno nezavedno. Kakršna koli drugačnost je tu prekletstvo, kot ponazarja primer Leiline matere z duševnimi težavami, razpoloženje pa krojijo še verski voditelji in spoštovanje starodavnih, obskurnih obredov, polnih vraževerja.

Kontrast med periferijo in mestom s svojo multikulturnostjo in navidezno odprtostjo pisateljica odlično ubesedi in tako tudi izriše zemljevid zakulisnih predelov Istanbula, njegovega podzemlja, ulic z bordeli in nočnimi klubi. Ne nazadnje je roman posvetila »Istanbulčankam in Istanbulu, ki je in je vedno bil ženskega spola«. A številnim ženskam v Istanbulu ni lahko, tudi Leila doživi kulturni šok in se ujame v past zvodnikov. Na drugi strani pa mesto pomeni nekakšno zatočišče za vse, ki so jih družine ali primarno okolje zavrgli. Med temi je tudi večina Leilinih zvestih prijateljev, ki prav tako pripadajo svetu obstrancev. To so prostitut in transvestit Nalan Nostalgija, prostitutka iz Somalije Jameelah, pritlikava čistilka v bordelu Zajnab122, pevka v nočnem baru Hollywood Humeyra, ki je pobegnila od moža, in Leilin zadržani prijatelj iz otroštva, ki vodi dvojno življenje, Sinan Sabotaža. Več o njih izvemo v vloženih zgodbah v prvem delu romana.

Teh pet Leilinih prijateljev se pozneje znajde v glavnih vlogah. V drugem delu Telo se peterica bori za njen dostojni pokop, zato njeno truplo izkopljejo iz Pokopališča pozabljenih, namenjenega ljudem z družbenega roba, beguncem, transvestitom in tistim, ki nimajo bližnjih. Če bi memoarni ton prvega dela v filmskem jeziku žanrsko lahko umestili v dramo, se v drugem delu ton prevesi v burkaško akcijo. Nalan Nostalgija vratolomno krmari po istanbulskih ulicah, ko pet prijateljev s truplom beži pred policisti. Sprememba ritma, tudi z izrazitejšo dialoškostjo, kaže na gibkost pisave Elif Shafak, a ne morem se znebiti občutka, da je v drugem in tretjem delu zašla v pretirano teznost. Dejanje peterice, ki je sicer simpatična v medsebojnih nestrinjanjih, je simbolično utemeljeno – avtorica je želela poudariti pomen prijateljstva, ki včasih tke močnejše vezi kot krvna družina, a izvedba je pretirano idealizirana. Tragikomična bitka za truplo in impulziven revolt pozabljenih in razžaljenih sta v primerjavi z avtentičnim izrisom Leilinega psihološkega in travmatičnega portreta v prvem delu knjige neprepričljiva in se bereta kot scenarij za slab hollywoodski film, v katerem rokohitrske in absurde rešitve peljejo do srečnega konca. Zadnje poglavje romana sicer avtorica sklene poetično, Leilino telo, obdano z morskim življem, zaplava v morju pod Bosporskim mostom.

Roman Elif Shafak 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu je najmočnejši v družbenopolitičnih konotacijah, portretiranju Istanbula ter slikanju travm in zlorab tako posameznikov kot države. Kot šibka stran pa se pokaže pretirana ambicija po optimističnem epilogu, ki spodnese vtis celotnega romana.


12.11.2021

Strune

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.11.2021

Bolhe

Fotografija: Jagoda, Damjan. M. Trbovc, Tarek Rashid Foto Jaka Babnik/SLG Celje V soboto so v celjskem gledališču premierno predstavili še eno izmed uprizoritev iz lanske, s pandemijo zaznamovane sezone: TISTO O BOLHAH v reviji Ivane Djilas, priredbo že leta 2011 z zlato hruško za kakovostno literaturo nagrajene slikanice za otroke uveljavljene avtorice Saše Eržen, Uprizoritev si je skupaj z najmlajšim šolskim občinstvom ogledala Vilma Štritof. Podatki o predstavi: Avtorici dramatizacije Tatjana Doma, Saša Eržen Režiserka Ivana Djilas Avtorica besedil songov Saša Eržen Avtor besedila Mačji rap Željko Božić Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe in korepetitor Boštjan Gombač Koreograf Željko Božić Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Ivana Djilas, Sara Slivnik, Jernej Repinšek Asistentka kostumografke Katarina Šavs Asistent režiserke Željko Božić Beatbox Murat Igrajo Jagoda/Lučka Počkaj Damjan M. Trbovc/Žan Brelih Hatunić Tarek Rashid/David Čeh Interni premieri 23. oktobra 2020 in 12. februarja 2021 Uradna premiera 6. novembra 2021


11.11.2021

Kozlovska sodba v Višnji gori

V celjskem gledališču so že v začetku oktobra izvedli premiero uprizoritve po znameniti povesti KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, s katero so se poklonili stoštirideseti obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Besedilo sta za gledališče priredila dramaturginja Tatjana Doma in režiser Luka Marcen. Ponovitev si je (po številnih odpovedih in prestavitvah zaradi pandemičnih razmer) ogledala Vilma Štritof. Avtorja dramatizacije Tatjana Doma, Luka Marcen Avtorica besedil songov Saša Eržen Režiser Luka Marcen Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Ana Janc Avtor glasbe in korepetitor Mitja Vrhovnik Smrekar Koreografka Aja Zupanec Lektorja Jože Volk, Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Asistentka koreografke Lara Ekar Grlj Oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav Gregor Lorenci Igrajo Pavla Zaropotala, županja mesta Barbara Medvešček Lukež Drnulja, nočni čuvaj Urban Kuntarič Andraž Slamorezec, mestni svetovalec Filip Mramor, k. g./Damjan M. Trbovc Starešina Žužnjal David Čeh Starešina Gobežalka Tanja Potočnik Flere Krivostegno, sodni sluga Žan Brelih Hatunić Na fotografiji: Urban Kuntarič, David Čeh, Filip Mramor, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik Foto Jaka Babnik/SLG Celje


09.11.2021

Robert Menasse: Prestolnica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2021

Fjodor M. Dostojevski: Peterburški letopis, Bele noči

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2021

Franjo Frančič: Piši, ti samo piši …!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.11.2021

Večni

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.11.2021

Fabian ali Ko gre vse k vragu

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


05.11.2021

Duncan Macmillan: Vse sijajne stvari

Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI Soavtor JONNY DONAHOE Naslov izvirnika Every Brilliant Thing Prva slovenska uprizoritev Prevajalec Uroš Fürst Režiserka Nataša Barbara Gračner Asistent režiserke Dimitrij Gračner Scenografinja Sara Slivnik Avtor glasbe Martin Vogrin* Lektorica Tatjana Stanič Učitelj klavirja Joži Šalej Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater) Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:


05.11.2021

Premiera v MGL - Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage

Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage (August: Osage County, 2007) Prva slovenska uprizoritev Premiera 4. novembra 2021 Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili igro sodobnega ameriškega dramatika Tracyja Lettsa Avgust v okrožju Osage v prevodu Tine Mahkota. Avtor je za igro prejel Pulitzerjevo nagrado, po njej so posneli tudi film z zvezdniško zasedbo. Režiser prve slovenske uprizoritve Janusz Kica o igri med drugim pravi: "Besedilo sugerira, da se nekako hrani z življenjem, s tem, kar živimo, dejansko pa se hrani z literaturo. Večina razlagalcev, ki pišejo o tej igri, to Tracyju Lettsu celo nekoliko zameri, meni pa se zdi genialno." Po njegovem je Letts na temelju številnih del ustvaril povsem svoje besedilo, v katerem ni niti dva odstotka plagiata. Prevajalka Tina Mahkota Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent režiserja (študijsko) Jure Srdinšek Asistentki dramaturginje (študijsko) Manca Lipoglavšek in Ula Talija Pollak Nastopajo Boris Kerč, Judita Zidar, Jana Zupančič, Gregor Gruden, Klara Kuk, Tina Potočnik Vrhovnik, Tjaša Železnik, Nataša Tič Ralijan, Alojz Svete, Jernej Gašperin / Filip Samobor, Diana Kolenc, Gaber K. Trseglav, Tomo Tomšič Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/avgust-v-okrozju-osage/#gallery-1024-10


04.11.2021

Herman Menville: Moby Dick

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


01.11.2021

Milan Dekleva: Pet za kvartet

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere Ivan Lotrič.


01.11.2021

Daniel Klein: Potovanja z Epikurjem

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bere Lidija Hartman


01.11.2021

Marjan Pungartnik: Oglej, čas, pozabljenje

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič.


29.10.2021

Delo na zahtevo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.10.2021

Zelda

Na Novi pošti so konec oktobra premierno uprizorili predstavo Zelda, hibridno odrsko delo, ki združuje zakonitosti in zgradbo računalniških iger in gledališki dogodek. Režirala jo je Varja Hrvatin, ki je poleg Slovenskega mladinskega gledališča tudi koproducentka predstave, ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Asiana Jurca Avci


27.10.2021

Bodi gledališče!

SLG Celje Branko Završan in ansambel: BODI GLEDALIŠČE Interna premiera: 19. marca 2021 Premiera: 25. oktobra 2021 Ocena objavljena 26. oktobra 2021 Avtor besedil songov: Branko Završan Režiserka: Ivana Djilas Dramaturginja: Alja Predan Kostumografka: Jelena Proković Avtorji glasbenih aranžmajev: Blaž Celarec, Žiga Golob, Uroš Rakovec, Branko Završan Korepetitor: Iztok Kocen Koreograf: Željko Božić Lektor: Jože Volk Oblikovalca svetlobe: Ivana Djilas, Uroš Gorjanc Nastopajo: Branko Završan Beti Strgar Lučka Počkaj Tanja Potočnik Žan Brelih Hatunić Damjan M. Trbovc/Gregor Čušin Na fotografiji Uroša Hočevarja so: Blaž Celarec, Beti Strgar, Žan Brelih Hatunić, Tanja Potočnik, Žiga Golob, Damjan M. Trbovc, Lučka Počkaj, Branko Završan, Uroš Rakovec


25.10.2021

Dimitrij Rupel: Bazar

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.


25.10.2021

Meta Kušar: Zmaj

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.


25.10.2021

Janez Šumrada: Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika

Avtor recenzije: Simon Popek Bere Aleksander Golja.


Stran 48 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov