Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Irena Avsenik Nabergoj: Trpljenje in smrt v judovski literaturi

25.01.2021

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Igor Velše.

Ljubljana : Slovenska matica, 2020

Slovenistka, literarna in kulturna zgodovinarka ter religiologinja Irena Avsenik Nabergoj z monografijo Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature zaključuje znanstveno trilogijo o Judih v evropski zgodovini. Pred tem se je prej med drugim ukvarjala že s starogrško in rimsko antiko, s Cankarjem, z raziskovanjem nasilja ljudi v Svetem pismu in delih Ivana Cankarja ter s predsodki do Judov pri Cankarju in Zweigu, ta projekt pa je začela uresničevati leta 2016, ko je objavila študijo Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, leto pozneje pa še drugo z naslovom Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu. Avtorica, znanstvena svetnica, pred šestimi leti izvoljena tudi za redno članico Evropske akademije znanosti in umetnosti, je s temi študijami odprla nove, globlje poglede na vplive judovstva in krščanstva na evropsko in posebej slovensko kulturo in literaturo. V najnovejši monografiji se je namenila prikazati, »kako so judovski zgodovinarji, pisatelji, pesniki, filozofi in teologi doživljali trpljenje in smrt v specifičnih zgodovinskih okoliščinah in življenjskih situacijah ter kako so zgodovinske dogodke in življenjske izkušnje predstavili v svojih pripovedih in pesmih, v dnevnikih, avtobiografijah in drugih spominskih zvrsteh ter v filozofskih diskurzih. Cilj raziskave pa je bil iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih trpljenje in smrt zaradi intenzivnosti doživljanja človeka kot posameznika in kot člana skupnosti postavljata v ospredje v vsaki religiji in kulturi.«

Knjiga z daljšim uvodom je razčlenjena v pet delov, ki skozi dobra tri tisočletja človeške civilizacije, osvetljujejo odnos do trpljenja in smrti v različnih obdobjih, kulturnih okoljih ter vrstah in oblikah upodobitev. V prvem delu avtorica obravnava ta odnos v starejših judovskih teoloških in literarnih virih – od začetkov prek razsvetljenstva in judovske poetične ter starejše pripovedne tradicije do svetopisemskih in drugih poznejših primerov in opisov mučeništva zaradi vere v Boga do srednjega veka, v srednjem veku pa v liturgične namene komemoracije.

V drugem delu sta v ospredju trpljenje in smrt zaradi antisemitizma od protestantizma do nacizma. Irena Avsenik Nabergoj tukaj posebej analizira antisemitizem v času Martina Luthra in nato Hitlerja, ki je iz rasističnih razlogov demoniziral Jude in načrtoval končno rešitev judovskega vprašanja z njihovim uničenjem. Poglavje zaključuje pregled judovskih teoloških odzivov na holokavst ter novodobnih razlag in poetizacije holokavsta v Izraelu in drugod.

Tretji del, ki govori o trpljenju in smrti v judovski tradiciji in v pesniških opisih žalovanja, najprej opozarja na nasprotja v aktualizaciji bibličnih zgodb o trpljenju in nato sledi zgodovinskemu razvoju žanra žalostink v judovski zgodovini. Zatem se Irena Avsenik Nabergoj s konkretnimi primeri ustavi še pri poetizaciji pogromov in holokavsta v delih novejših judovskih pesnikov ter pri poetizaciji trpljenja in žrtvovanja judovskega ljudstva v iskanju sprave; posebej ob simboliki vlaka in pepela v pesmih Abrahama Sutzkeverja, Nelly Sachs, Paula Celana in Jevgenija Jevtušenka.

Četrti del prinaša analizo odzivov na trpljenje in smrt v izbranih judovskih avtobiografijah 20. stoletja, pri čemer sta posebni poglavji namenjeni usodi tujstva v Včerajšnjem svetu Stefana Zweiga ter v Brezusodnosti Imreja Kertésza. Peti del dodaja še odzive na grozote holokavsta v dnevnikih, filozofskih refleksijah in fikciji judovskih avtoric. Tukaj najprej analizira dnevnike Ane Frank, Ester Hillesum in Hélène Berr o trpljenju Judov na Nizozemskem oziroma v Franciji ter opozori na podobne poglede prvih dveh na trpljenje. Zatem se med drugim ustavi pri pogledih na antisemitizem v delih politične filozofinje Hannah Arendt in pri empatiji do žrtev holokavsta v romanu Anne Michaels Ubežni delci.

Obsežno večdisciplinarno raziskavo Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature je avtorica Irena Avsenik Nabergoj končala s pojasnilom, da je namen razgrinjanja trpljenja in krivične smrti številnih Judov skozi njihovo dolgo zgodovino v njej »višji kot le opis resničnosti trpljenja in zla. /…/ Je klic k empatiji, k sočutju do trpečih, k celjenju in zdravljenju nezaceljenih osebnih bolečin in stisk ter stisk sočloveka, skupnosti, narodov in vsega sveta, še posebej pa tistih, ki jih doživljamo kot drugačne od nas.«


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Irena Avsenik Nabergoj: Trpljenje in smrt v judovski literaturi

25.01.2021

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Igor Velše.

Ljubljana : Slovenska matica, 2020

Slovenistka, literarna in kulturna zgodovinarka ter religiologinja Irena Avsenik Nabergoj z monografijo Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature zaključuje znanstveno trilogijo o Judih v evropski zgodovini. Pred tem se je prej med drugim ukvarjala že s starogrško in rimsko antiko, s Cankarjem, z raziskovanjem nasilja ljudi v Svetem pismu in delih Ivana Cankarja ter s predsodki do Judov pri Cankarju in Zweigu, ta projekt pa je začela uresničevati leta 2016, ko je objavila študijo Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, leto pozneje pa še drugo z naslovom Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu. Avtorica, znanstvena svetnica, pred šestimi leti izvoljena tudi za redno članico Evropske akademije znanosti in umetnosti, je s temi študijami odprla nove, globlje poglede na vplive judovstva in krščanstva na evropsko in posebej slovensko kulturo in literaturo. V najnovejši monografiji se je namenila prikazati, »kako so judovski zgodovinarji, pisatelji, pesniki, filozofi in teologi doživljali trpljenje in smrt v specifičnih zgodovinskih okoliščinah in življenjskih situacijah ter kako so zgodovinske dogodke in življenjske izkušnje predstavili v svojih pripovedih in pesmih, v dnevnikih, avtobiografijah in drugih spominskih zvrsteh ter v filozofskih diskurzih. Cilj raziskave pa je bil iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih trpljenje in smrt zaradi intenzivnosti doživljanja človeka kot posameznika in kot člana skupnosti postavljata v ospredje v vsaki religiji in kulturi.«

Knjiga z daljšim uvodom je razčlenjena v pet delov, ki skozi dobra tri tisočletja človeške civilizacije, osvetljujejo odnos do trpljenja in smrti v različnih obdobjih, kulturnih okoljih ter vrstah in oblikah upodobitev. V prvem delu avtorica obravnava ta odnos v starejših judovskih teoloških in literarnih virih – od začetkov prek razsvetljenstva in judovske poetične ter starejše pripovedne tradicije do svetopisemskih in drugih poznejših primerov in opisov mučeništva zaradi vere v Boga do srednjega veka, v srednjem veku pa v liturgične namene komemoracije.

V drugem delu sta v ospredju trpljenje in smrt zaradi antisemitizma od protestantizma do nacizma. Irena Avsenik Nabergoj tukaj posebej analizira antisemitizem v času Martina Luthra in nato Hitlerja, ki je iz rasističnih razlogov demoniziral Jude in načrtoval končno rešitev judovskega vprašanja z njihovim uničenjem. Poglavje zaključuje pregled judovskih teoloških odzivov na holokavst ter novodobnih razlag in poetizacije holokavsta v Izraelu in drugod.

Tretji del, ki govori o trpljenju in smrti v judovski tradiciji in v pesniških opisih žalovanja, najprej opozarja na nasprotja v aktualizaciji bibličnih zgodb o trpljenju in nato sledi zgodovinskemu razvoju žanra žalostink v judovski zgodovini. Zatem se Irena Avsenik Nabergoj s konkretnimi primeri ustavi še pri poetizaciji pogromov in holokavsta v delih novejših judovskih pesnikov ter pri poetizaciji trpljenja in žrtvovanja judovskega ljudstva v iskanju sprave; posebej ob simboliki vlaka in pepela v pesmih Abrahama Sutzkeverja, Nelly Sachs, Paula Celana in Jevgenija Jevtušenka.

Četrti del prinaša analizo odzivov na trpljenje in smrt v izbranih judovskih avtobiografijah 20. stoletja, pri čemer sta posebni poglavji namenjeni usodi tujstva v Včerajšnjem svetu Stefana Zweiga ter v Brezusodnosti Imreja Kertésza. Peti del dodaja še odzive na grozote holokavsta v dnevnikih, filozofskih refleksijah in fikciji judovskih avtoric. Tukaj najprej analizira dnevnike Ane Frank, Ester Hillesum in Hélène Berr o trpljenju Judov na Nizozemskem oziroma v Franciji ter opozori na podobne poglede prvih dveh na trpljenje. Zatem se med drugim ustavi pri pogledih na antisemitizem v delih politične filozofinje Hannah Arendt in pri empatiji do žrtev holokavsta v romanu Anne Michaels Ubežni delci.

Obsežno večdisciplinarno raziskavo Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature je avtorica Irena Avsenik Nabergoj končala s pojasnilom, da je namen razgrinjanja trpljenja in krivične smrti številnih Judov skozi njihovo dolgo zgodovino v njej »višji kot le opis resničnosti trpljenja in zla. /…/ Je klic k empatiji, k sočutju do trpečih, k celjenju in zdravljenju nezaceljenih osebnih bolečin in stisk ter stisk sočloveka, skupnosti, narodov in vsega sveta, še posebej pa tistih, ki jih doživljamo kot drugačne od nas.«


25.10.2021

Ljudmila Saraskina: Dostojevski

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


22.10.2021

Dune: peščeni planet

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.10.2021

Prostost

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.10.2021

Sadeži pozabe

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.10.2021

Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd - premiera na Mali sceni MGL

Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd Po motivih romana Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda; monodrama, 2021 -\tkrstna uprizoritev; premiera 20. oktobra 2021 Režiserka Jana Menger Dramaturg Sandi Jesenik Scenograf Niko Novak Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Avtor uglasbitve songa in glas na posnetku Niko Novak Nastopa Jožica Avbelj Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili monodramo Le en smaragd; rezidenčni avtor gledališča Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal posebej za Jožico Avbelj, ki je skozi desetletja kot igralka in pedagoginja zaznamovala slovensko gledališče. Pred premiero je Jožica Avbelj med drugim povedala: "S pomočjo te genialne ekipe – talentirane se mi zdi absolutno premalo reči – sem želela, da bi bila ta predstava dogodek, da bi imela nek smisel, da bi bila v veselje tako meni kot publiki, ki jo bo gledala." V ustvarjalni ekipi je imela posebej opazno vlogo kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, scenograf je bil Niko Novak, režiserka pa Jana Menger. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/le-en-smaragd/#gallery-980-2


18.10.2021

Ana Luísa Amaral: What's in a name

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bere Barbara Zupan.


18.10.2021

Nataša Konc Lorenzutti: Beseda, ki je nimam

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere Ana Bohte.


18.10.2021

Paul Valéry: O poeziji

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bere Jure Franko.


18.10.2021

Tone Partljič: Ljudje z Otoka

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


14.10.2021

Slawomir Mrožek: Emigranta

Slawomir Mrožek: Emigranta v režiji Nine Ramšak Marković in z Nejcem Cijanom Garlattijem in Markom Mandićem v naslovnih vlogah začenjamo program sezone 2021/22 v Mali Drami. Igro je prevedel Uroš Kraigher, za redakcijo prevoda je poskrbela Darja Dominkuš. Dramaturg je Milan Ramšak Marković, scenograf Igor Vasiljev, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Luka Ipavec, lektorica Klasja Kovačič in oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš. NAPOVED: V Mali drami je bila sinoči uprizorjena enodejanka Emigranta poljskega dramatika Slawomirja Mrožka v prevodu Uroša Kraigherja. Prvo uprizoritev letošnjega repertoarja v Mali drami je režirala Nina Ramšak Marković, dramaturg je bil Milan Ramšak Marković, avtor glasbe Luka Ipavec. Na premieri je bila Tadeja Krečič:


13.10.2021

Žiga Divjak in igralci: Vročina

V Slovenskem mladinskem gledališču so sinoči uprizorili ljubljanska premiero koprodukcijske predstave Vročina (Slovensko mladinsko gledališče, steirischer herbst 21', Maska Ljubljana), ki je nastala v režiji Žige Divjaka ter mednarodne avtorske in igralske umetniške ekipe. O predstavi, ki napovedi podnebnih sprememb razume kot bližajočo se apokalipso v globalnem peklu.


12.10.2021

Antonio Gramsci: Pisma iz ječe premiera

Antonio Gramsci: Pisma iz ječe; ppremeira: 8. okt. 2021 Avtorski projekt po besedilih iz izdaj Gramscijevih del Pisma iz ječe in Izbrana dela Avtor prevoda izdaje Pisma iz ječe: Smiljan Samec Igrata: Miranda Trnjanin, Žan Koprivnik Režiser: Juš Zidar Avtorica uprizoritvene predloge in dramaturginja: Eva Kraševec Kostumografinja: Tina Bonča Asistentka dramaturginje: Neža Lučka Peterlin Lektura: Živa Čebulj Oblikovalka kreative: Eva Mlinar Fotografija: Barbara Čeferin Garderoba: Nataša Recer Produkcijska ekipa Anton Podbevšek Teatra Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in Gledališče Glej NAPOVED: V novomeškem gledališču so pripravili mozaični portret Antonia Gramscija, novinarja, teoretika in politika, pred okroglo sto leti voditelja italijanske komunistične stranke in delavskega gibanja. Besedila za predstavo Pisma iz ječe je izbrala dramaturginja Eva Kraševec, interpretirata jih igralca Miranda Trnjanin in Žan Koprivnik. Soprodukcijo gledališč Anton Podbevšek in Glej podpisuje režiser Juš Zidar. Nekaj vtisov po sinočnji premieri je strnil Dušan Rogelj.


11.10.2021

Janja Vidmar: Niti koraka več

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.


11.10.2021

Borut Klabjan in Gorazd Bajc: Ogenj, ki je zajel Evropo

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


11.10.2021

Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


11.10.2021

Mateja Horvat Moira: Pisma v šatulji

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Aleksander Golja.


08.10.2021

Sanremo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.10.2021

Respect

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.10.2021

Apollon Musagete / Oedipus Rex

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


06.10.2021

Florian Zeller: Mama

Prešernovo gledališče Kranj Premiera 1. oktobra 2021 Florian Zeller: Mama Prevajalka: Suzana Koncut Režiser: Ivica Buljan Dramaturginja: Marinka Poštrak Scenografi in kostumograf: Rudy Sabounghy Skladatelj in avtor priredbe songa Parle – lui de moi glasbenika Christopha: Mitja Vrhovnik Smrekar Lektorica: Barbara Rogelj Oblikovanje svetlobe in videa: Sonda 13, Toni Soprano Meneglejte Oblikovalec maske: Matej Pajntar Asistentka dramaturgije: Manca Majeršič Sevšek Asistentka kostumografa: Bojana Fornazarič Igrajo: Darja Reichman (mama), Borut Veselko (oče), Blaž Setnikar (sin), Doroteja Nadrah (dekle) NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči prva premiera letošnjega repertoarja. Štirje igralci so pod dramaturškim vodstvom Marinke Poštrak in v režiji Ivice Buljana uprizorili dramo Mama francoskega dramatika, pisatelja in scenarista Florana Zellerja (florjána zelerja) v prevodu Suzane Koncut. Avtor je trenutno v soju svetovnih žarometov zaradi režije in scenarija filma Oče – ki je del trilogije Oče, Mati, Sin. V drami Mama gre za sindrom praznega gnezda, oziroma za mater, o kateri pravi režiser Ivica Buljan: »Njena najresnejša težava, globinska, psihološka težava, je starost. Starost pa je v zahodni družbi ena izmed najmanj cenjenih karakteristik.« Na premieri Mame v Kranju je bila Tadeja Krečič:


Stran 49 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov