Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Ana Hancock
Bere Lidija Hartman.
Brežice: Primus, 2020
Jure Godler, vsestransko nadarjeni komik, voditelj, skladatelj in pisatelj, je utelešenje uglajenega in razgledanega intelektualca in s tem prepotrebna redkost v slovenskem medijskem prostoru. Kljub svojim šestintridesetim letom deluje kot iz nekega drugega časa. Z lahkoto si ga predstavljamo kot aristokratskega angleškega vohuna iz srede prejšnjega stoletja, ki se v trenčkotu potika po zatemnjenih ulicah starega mesta. Tej predstavi ustreza tudi njegov prvi roman Casino Banale, vohunska zgodba in hkrati politična satira, ki tematsko prikazuje tudi naš politični tukaj in zdaj, podobno kot njegova lani izdana tragikomedija v dveh dejanjih Predsednikova norost ali Predsednik republike je nor.
Agent britanske tajne službe MI6 Spencer Spencer Spencer in njegov okorni slovenski kolega Filip Novak, uslužbenec Sove, sta na novi misiji. Kakor že marsikatero poprej jo opravita vse prej kot z odliko, saj v neizčrpnem hrepenenju po hedonističnih eskapadah spregledata zaupni dokument. Zaradi tega ostaneta brez službe, a večer pred Spencerjevim izgonom v London se še zadnjič odpravita v mitični Portorož. Njun resnični boj za domačo deželo se tako šele začne, s tem pa tudi obilica dogodivščin. Na sledi magnatu, ki si lasti Slovenijo, in v poskusu preprečitve pogube ljube domovine, se sprva lahko zaneseta le drug na drugega, a si spotoma pridobita nekaj zaveznikov in še več sovražnikov.
Naslov knjige je neposredna aluzija na Casino Royale, prvi roman Iana Fleminga o britanskem agentu Jamesu Bondu, le da ga Godler slovenskim razmeram primerno priredi iz Royale v Banale. Banalnost je tudi domet domače politike in, poudarjeno, predsednika republike, čigar prioriteti sta videz in fitnes. Kakor v knjižni in filmski franšizi o slavnem agentu tudi tukaj ne manjka vratolomnih podvigov, skrivnostnih zapeljivk, blišča in eksotičnih lokacij, čeprav prilagojenih domačim razmeram. Godler je žanr bondiade z obilico humorja, kritičnosti in prilagodljivosti spretno prenesel na domača tla. Z enako spretnostjo ustvarja precizne in bistroumne opise, kot tudi pogovorni jezik, ki je tako prepričljiv in naraven, da zbuja smeh in pritrjevanje. Kdo bi si mislil, da bodo imeli opisi nočnega življenja v opustelem zimskem Portorožu kdaj sentimentalno in nostalgično vrednost. Na primer ko Spencer in Novak vdreta v spa in se poženeta do recepcijskega pulta, kot da sta končala največjo dirko vseh časov. Receptor, suhljat mladenič z očali, je imel obraz popisan s stavkom 'to ni moj job, to počnem samo čez zimo' in 'v resnici sem lastnik startupa, ki bo nekoč svetovno slaven'.
Casino Banale Jureta Godlerja je hkrati parodija vohunskega žanra in tudi zbirokratiziranega in neuspešnega državnega aparata.
Avtorica recenzije: Ana Hancock
Bere Lidija Hartman.
Brežice: Primus, 2020
Jure Godler, vsestransko nadarjeni komik, voditelj, skladatelj in pisatelj, je utelešenje uglajenega in razgledanega intelektualca in s tem prepotrebna redkost v slovenskem medijskem prostoru. Kljub svojim šestintridesetim letom deluje kot iz nekega drugega časa. Z lahkoto si ga predstavljamo kot aristokratskega angleškega vohuna iz srede prejšnjega stoletja, ki se v trenčkotu potika po zatemnjenih ulicah starega mesta. Tej predstavi ustreza tudi njegov prvi roman Casino Banale, vohunska zgodba in hkrati politična satira, ki tematsko prikazuje tudi naš politični tukaj in zdaj, podobno kot njegova lani izdana tragikomedija v dveh dejanjih Predsednikova norost ali Predsednik republike je nor.
Agent britanske tajne službe MI6 Spencer Spencer Spencer in njegov okorni slovenski kolega Filip Novak, uslužbenec Sove, sta na novi misiji. Kakor že marsikatero poprej jo opravita vse prej kot z odliko, saj v neizčrpnem hrepenenju po hedonističnih eskapadah spregledata zaupni dokument. Zaradi tega ostaneta brez službe, a večer pred Spencerjevim izgonom v London se še zadnjič odpravita v mitični Portorož. Njun resnični boj za domačo deželo se tako šele začne, s tem pa tudi obilica dogodivščin. Na sledi magnatu, ki si lasti Slovenijo, in v poskusu preprečitve pogube ljube domovine, se sprva lahko zaneseta le drug na drugega, a si spotoma pridobita nekaj zaveznikov in še več sovražnikov.
Naslov knjige je neposredna aluzija na Casino Royale, prvi roman Iana Fleminga o britanskem agentu Jamesu Bondu, le da ga Godler slovenskim razmeram primerno priredi iz Royale v Banale. Banalnost je tudi domet domače politike in, poudarjeno, predsednika republike, čigar prioriteti sta videz in fitnes. Kakor v knjižni in filmski franšizi o slavnem agentu tudi tukaj ne manjka vratolomnih podvigov, skrivnostnih zapeljivk, blišča in eksotičnih lokacij, čeprav prilagojenih domačim razmeram. Godler je žanr bondiade z obilico humorja, kritičnosti in prilagodljivosti spretno prenesel na domača tla. Z enako spretnostjo ustvarja precizne in bistroumne opise, kot tudi pogovorni jezik, ki je tako prepričljiv in naraven, da zbuja smeh in pritrjevanje. Kdo bi si mislil, da bodo imeli opisi nočnega življenja v opustelem zimskem Portorožu kdaj sentimentalno in nostalgično vrednost. Na primer ko Spencer in Novak vdreta v spa in se poženeta do recepcijskega pulta, kot da sta končala največjo dirko vseh časov. Receptor, suhljat mladenič z očali, je imel obraz popisan s stavkom 'to ni moj job, to počnem samo čez zimo' in 'v resnici sem lastnik startupa, ki bo nekoč svetovno slaven'.
Casino Banale Jureta Godlerja je hkrati parodija vohunskega žanra in tudi zbirokratiziranega in neuspešnega državnega aparata.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.
Cankarjev dom / gostovanje 18. 12. 2021 Režija: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Koreografija: Gregor Luštek Skladatelj: Branko Rožman Asistenti režiserja: Aleksandar Švabić, Rajna Racz in Tim Hrvaćanin Asistentki kostumografinje: Bernarda Popelar Lesjak in Marta Žegura Prevod: Nives Košir Igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić Sinoči je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s predstavo Eichmann v Jeruzalemu gostovalo Zagrebško gledališče mladih. Izhodišče predstave v režiji Jerneja Lorencija je poročilo Hannah Arendt o sojenju organizatorju holokavsta Adolfu Eichmannu, ki ga uprizoritev širi s številnimi viri pričevanj in igralskimi osebnim zgodbami. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: ZKM
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili dramo sodobne slovenske avtorice Barbare Zemljič Olje črne kumine. Gre za povsem sveže delo, ki ga je Zemljičeva sama tudi režirala. O usklajevanju vlog avtorice in režiserke Barbara Zemljič med drugim pove, da vedno poskuša zaključiti pisanje, preden gre v fazo režije, ker ji preprosto deluje drug del možganov: ko enkrat razmišlja o slikah, ne more več razmišljati o besedah, pravi. premiera: 16. december 2021 Režiserka Barbara Zemljič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič k. g. Foto: Peter Giodani
Mike Bartlett: Klinc Prevajalka Tina Mahkota Režiser Peter Petkovšek Dramaturg Urban Zorko Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Peter Žargi Lektorica Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Igrajo: John Urban Kuntarič M Aljoša Koltak Ž Maša Grošelj O Branko Završan Premiera 3. decembra 2021 NAPOVED: Tretjega decembra je bila v celjskem gledališču premiera drame sodobnega angleškega dramatika Mikea Bartletta z naslovom KLINC v gibkem prevodu Tine Mahkota. Debut na slovenskih odrih pa je doživel tudi mladi gledališki režiser Peter Petkovšek, doslej delujoč le v tujini.Ponovitev si je te dni ogledala Vilma Štritof. Foto: Jaka Babnik
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno in prvič na Slovenskem uprizorili leta 2007 napisano igro nemškega dramatika Falka Richterja Izredne razmere, ki jo v gledališču napovedujejo kot distopijski triler. Delo je prevedla Anja Naglič, režiser je bil Jan Krmelj, ki je pred premiero povedal: "Ko zgodba teče, je na neki način klasična, vendar gre za klasičnost s pastjo, ki te vedno znova preseneti; besedilo je pisano na način klasičnega dialoga, vendar ni nikoli zares jasno, kaj od tega, o čemer govorimo, se je res zgodilo ali pa se res dogaja." Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Im Ausnahmezustand, 2007 Psihološki triler Prva slovenska uprizoritev Premiera: 11. december 2021 Prevajalka Anja Naglič Režiser in scenograf Jan Krmelj Dramaturginja Petra Pogorevc Kostumografka Špela Ema Veble Lektor Martin Vrtačnik Avtor glasbe Luka Ipavec Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent dramaturginje Tilen Oblak (študijsko) Nastopajo Iva Krajnc Bagola, Branko Jordan, Gašper Lovrec k. g. Foto: Peter Giodani
SNG Drama Ljubljana / Mala drama Maja Končar: Zrcalce, zrcalce, požrla te bom, krstna izvedba: 10. 12. 2021 Režiser: Luka Marcen Dramaturginja: Eva Kraševec Igrata: Zvone Hribar in Maja Končar Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Ana Janc Avtor glasbe Martin Vogrin Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš Asistentka scenografa Maruša Mali Gledališka pedagoginja Špela Šinigoj Svetovalka za gib Tinkara Končar Na odru Male drame SNG Drama Ljubljana je bila premiera in krstna uprizoritev igre za otroke z naslovom Zrcalce, zrcalce, požrla te bom. Avtorica besedila je Maja Končar, ki skupaj z Zvonetom Hribarjem tudi nastopa, dramaturginja je bila Eva Kraševec, režiser pa Luka Marcén, ki je poudaril, da je režija igre z otroke enaka tisti za odrasle, da pa se je ob tem mogoče prepustiti drugačnemu tipu domišljije.Na premieri je bila Tadeja Krečič:
Neveljaven email naslov