Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Marica Škorjanec
Bere Jure Franko.
Celovec : Mohorjeva družba, 2020
Slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist Lev Detela si je s prostovoljnim disidentstvom pred šestimi desetletji že kot študent izbral Dunaj za svojo drugo domovino. Tam je doštudiral, se uveljavil v kulturnih krogih in zaslovel z literarnim delom. Ustvarja poezijo in prozo v slovenščini in v nemščini; v njegovi bibliografiji že petdeset knjižnih izdaj.
Roman Posekani svet uvaja citat iz satiričnega romana Belphegor, ki ga je v 18. stoletju napisal razsvetljenski pisatelj Jochann Carl Wezzel z geslom Bellum omnium contra omnes (Vojna vseh proti vsem) in napoveduje, da bo knjiga govorila o zlu na svetu, kjer se ljudje sovražijo in pobijajo. Gre za deloma zgodovinsko pričevanje o vojni, ki je v začetku 20. stoletja pretresla vsaj na zunaj urejen svet, povzročila propad dotlej nepremagljive države v Evropi in po svoji okrutnosti in vpletenosti številnih držav dobila ime vélika oziroma svetovna, ob strahotni reprizi dobrih dvajset let pozneje pa oznako prva svetovna vojna.
Tkivo romana sestavljajo – in le delno razmejujejo – tri organske celote: Atentat, Vojna in Propad, zaključni akord pa izzveni v Epilog s spoznanjem: Vse mine, vse ostane. Mimogrede, pred desetimi leti je Lev Detela izdal utopični satirični roman z naslovom Propad.
Zgradba romana ni sintetična, časovni okvir ne zajema le dogajanja med letoma 1914 in 1918, ampak sega v preteklost in prihodnost, vse do današnjih dni. Dogajalni kraji in časi se menjujejo kot vizije ali ugotovitve in spoznanja različnih znanstvenikov, ki preučujejo prvo svetovno vojno.
Pisatelj posveča posebno pozornost nekaterim ključnim osebnostim, ki so neposredno ali posredno zakrivile tragične dogodke. Devetnajstletni Gavrilo Princip ustreli prestolonaslednika in se počuti kot gospodar zgodovine in sveta, med dokumenti so ohranjeni zapisi z zaslišanj na sodišču, znana je tudi njegova usoda – dosmrtna ječa. Umrl je pred koncem vojne. Za nekatere je junak, borec za Srbijo in osvoboditev Bosne, za druge pa navaden zločinec ali »srbski falot«.
Druga zgodovinska osebnost je med ljudstvom priljubljeni cesar Franc Jožef, ki tudi ob koncu življenja zaupa v božjo pravičnost in veruje v prihodnost sedemstoletne habsburške dinastije. Preživel je težke osebne preizkušnje, atentator mu je ubil ženo, cesarico Sisi, sin Rudolf si je po ljubezenski aferi v Mayerlingu vzel življenje, nečak – novi prestolonaslednik je končal pod streli atentatorja v Sarajevu.
V vzporedni zgodbi, umeščeni v dunajsko univerzitetno okolje, nastopajo vzvišeni znanstveniki, ki priznavajo samo svoja stališča do odmaknjenih dogodkov in osebnosti ter spletajo erotične zveze s študentkami. Za profesorja poznih srednjih let, ki velja za avtoriteto, se zdi povsem naravno, da mlada asistentka postane tudi njegova ljubica, zlasti če hoče doseči kaj več. Profesor Hensel in raziskovalka Helena postaneta ljubimca, čeprav imata povsem različne poglede na zgodovinske dogodke, ki jih preučujeta.
Po profesorjevi bizarni smrti se Helenin vzpon na lestvici univerzitetne kariere konča. Pod novim predstojnikom je uspešnejša njena lahkoživa kolegica Pipa, ki zna odnose bolj poenostavljati. A Helena za svoj študij živi in se mu ne odreče. Niti v zakotnem mestecu, kjer poučuje, niti več desetletij pozneje na inštitutu v Berlinu si znanstvenica ne ustvari zasebnega življenja. Njena obsedenost s preučevanjem prve svetovne vojne, v kateri je umrlo skoraj petnajst milijonov ljudi, prehaja v mračno samotnost posekanega sveta. Tudi ona spoznava, da obstaja več zgodovin, gledanih iz različnih zornih kotov, zato je težko vrednotiti, kdo je storilec, kdo žrtev ali kdo je prijatelj in kdo sovražnik.
Pisatelj se v podoživljanju znanstvenice Helene vrača h Gavrilu Principu, k cesarju in k žrtvi – največjemu klavcu živali, varuhu narave in družinskih vrednot, prestolonasledniku Franc Ferdinandu. V romanu zažari poslednji sijaj prestolnice največjega cesarstva ob lepi modri Donavi v zadnjih dneh priljubljenega cesarja, ki ga sodobni zgodovinar označi za izjemno slabega vojskovodjo in za nemoralnega pohotneža, ki se je družil z ženskami iz nižjih slojev.
Tudi po stotih letih obstaja posekani svet – vojna zapuščina na območjih fronte. Povsod rastejo nova naselja brez lepote, ceste vodijo v veleblagovnice, vse se prodaja in kupuje. Promet je vse gostejši, polja in zrak so zastrupljeni, ljudje se pogovarjajo o donosnosti in dobičku, tudi v kulturnih in znanstvenih ustanovah. Helenini znanci iz starih časov so »še bolj egoistični kot prej, napihnjeni od samozadostnega niča v samem sebi ali pa do onemoglosti zavidajo vsem, ki so uspešni«. Multimilijonarji si utrjujejo oblast. Pohlep ne pozna omejitev.
Pisatelj Lev Detela v romanu Posekani svet med pretresljivimi opisi nekdanje vojne in spletk v akademskih krogih nostalgično prikazuje lirske podobe preteklosti in sledi nekdanjega blišča cesarskega Dunaja z današnjega vidika, ko je težko verjeti v lepšo prihodnost.
Avtorica recenzije: Marica Škorjanec
Bere Jure Franko.
Celovec : Mohorjeva družba, 2020
Slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist Lev Detela si je s prostovoljnim disidentstvom pred šestimi desetletji že kot študent izbral Dunaj za svojo drugo domovino. Tam je doštudiral, se uveljavil v kulturnih krogih in zaslovel z literarnim delom. Ustvarja poezijo in prozo v slovenščini in v nemščini; v njegovi bibliografiji že petdeset knjižnih izdaj.
Roman Posekani svet uvaja citat iz satiričnega romana Belphegor, ki ga je v 18. stoletju napisal razsvetljenski pisatelj Jochann Carl Wezzel z geslom Bellum omnium contra omnes (Vojna vseh proti vsem) in napoveduje, da bo knjiga govorila o zlu na svetu, kjer se ljudje sovražijo in pobijajo. Gre za deloma zgodovinsko pričevanje o vojni, ki je v začetku 20. stoletja pretresla vsaj na zunaj urejen svet, povzročila propad dotlej nepremagljive države v Evropi in po svoji okrutnosti in vpletenosti številnih držav dobila ime vélika oziroma svetovna, ob strahotni reprizi dobrih dvajset let pozneje pa oznako prva svetovna vojna.
Tkivo romana sestavljajo – in le delno razmejujejo – tri organske celote: Atentat, Vojna in Propad, zaključni akord pa izzveni v Epilog s spoznanjem: Vse mine, vse ostane. Mimogrede, pred desetimi leti je Lev Detela izdal utopični satirični roman z naslovom Propad.
Zgradba romana ni sintetična, časovni okvir ne zajema le dogajanja med letoma 1914 in 1918, ampak sega v preteklost in prihodnost, vse do današnjih dni. Dogajalni kraji in časi se menjujejo kot vizije ali ugotovitve in spoznanja različnih znanstvenikov, ki preučujejo prvo svetovno vojno.
Pisatelj posveča posebno pozornost nekaterim ključnim osebnostim, ki so neposredno ali posredno zakrivile tragične dogodke. Devetnajstletni Gavrilo Princip ustreli prestolonaslednika in se počuti kot gospodar zgodovine in sveta, med dokumenti so ohranjeni zapisi z zaslišanj na sodišču, znana je tudi njegova usoda – dosmrtna ječa. Umrl je pred koncem vojne. Za nekatere je junak, borec za Srbijo in osvoboditev Bosne, za druge pa navaden zločinec ali »srbski falot«.
Druga zgodovinska osebnost je med ljudstvom priljubljeni cesar Franc Jožef, ki tudi ob koncu življenja zaupa v božjo pravičnost in veruje v prihodnost sedemstoletne habsburške dinastije. Preživel je težke osebne preizkušnje, atentator mu je ubil ženo, cesarico Sisi, sin Rudolf si je po ljubezenski aferi v Mayerlingu vzel življenje, nečak – novi prestolonaslednik je končal pod streli atentatorja v Sarajevu.
V vzporedni zgodbi, umeščeni v dunajsko univerzitetno okolje, nastopajo vzvišeni znanstveniki, ki priznavajo samo svoja stališča do odmaknjenih dogodkov in osebnosti ter spletajo erotične zveze s študentkami. Za profesorja poznih srednjih let, ki velja za avtoriteto, se zdi povsem naravno, da mlada asistentka postane tudi njegova ljubica, zlasti če hoče doseči kaj več. Profesor Hensel in raziskovalka Helena postaneta ljubimca, čeprav imata povsem različne poglede na zgodovinske dogodke, ki jih preučujeta.
Po profesorjevi bizarni smrti se Helenin vzpon na lestvici univerzitetne kariere konča. Pod novim predstojnikom je uspešnejša njena lahkoživa kolegica Pipa, ki zna odnose bolj poenostavljati. A Helena za svoj študij živi in se mu ne odreče. Niti v zakotnem mestecu, kjer poučuje, niti več desetletij pozneje na inštitutu v Berlinu si znanstvenica ne ustvari zasebnega življenja. Njena obsedenost s preučevanjem prve svetovne vojne, v kateri je umrlo skoraj petnajst milijonov ljudi, prehaja v mračno samotnost posekanega sveta. Tudi ona spoznava, da obstaja več zgodovin, gledanih iz različnih zornih kotov, zato je težko vrednotiti, kdo je storilec, kdo žrtev ali kdo je prijatelj in kdo sovražnik.
Pisatelj se v podoživljanju znanstvenice Helene vrača h Gavrilu Principu, k cesarju in k žrtvi – največjemu klavcu živali, varuhu narave in družinskih vrednot, prestolonasledniku Franc Ferdinandu. V romanu zažari poslednji sijaj prestolnice največjega cesarstva ob lepi modri Donavi v zadnjih dneh priljubljenega cesarja, ki ga sodobni zgodovinar označi za izjemno slabega vojskovodjo in za nemoralnega pohotneža, ki se je družil z ženskami iz nižjih slojev.
Tudi po stotih letih obstaja posekani svet – vojna zapuščina na območjih fronte. Povsod rastejo nova naselja brez lepote, ceste vodijo v veleblagovnice, vse se prodaja in kupuje. Promet je vse gostejši, polja in zrak so zastrupljeni, ljudje se pogovarjajo o donosnosti in dobičku, tudi v kulturnih in znanstvenih ustanovah. Helenini znanci iz starih časov so »še bolj egoistični kot prej, napihnjeni od samozadostnega niča v samem sebi ali pa do onemoglosti zavidajo vsem, ki so uspešni«. Multimilijonarji si utrjujejo oblast. Pohlep ne pozna omejitev.
Pisatelj Lev Detela v romanu Posekani svet med pretresljivimi opisi nekdanje vojne in spletk v akademskih krogih nostalgično prikazuje lirske podobe preteklosti in sledi nekdanjega blišča cesarskega Dunaja z današnjega vidika, ko je težko verjeti v lepšo prihodnost.
Drama Hlapci, Ivana Cankarja, je v interpretaciji poljske režiserke Maje Kleczewske premierno zaživela v Slovenskem mladinskem gledališču. Uprizoritev v Festivalni dvorani si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Janja Majzelj kot Lojzka, učiteljica, Daša Doberšek kot Komar, učitelj in Pisek, pijanec in Dragana Alfirević kot Anka, županova hči, foto: Asiana Jurca Avci
Emanat, Matija Ferlin / premiera 29. 06. 2021 Režija, koreografija, izvedba: Matija Ferlin Dramaturgija: Goran Ferčec Besedilo: Goran Ferčec, Matija Ferlin Glasba uporabljena v predstavi: Johann Sebastian Bach, Pasijon po Mateju, BWV 244, izvedba: Philippe Herreweghe / Collegium Vocale Gent, z dovoljenjem Harmonia Mundi / [PIAS] Scenografija: Mauricio Ferlin Oblikovanje zvoka: Luka Prinčič Oblikovanje luči, vodja tehnike: Saša Fistrić Kostumografija: Desa Janković, Matija Ferlin Asistentka režije: Rajna Racz Vodja produkcije: Maja Delak Asistentka produkcije: Sabrina Železnik Izvršna produkcija: Silvija Stipanov Vizualna podoba: Tina Ivezić, Christophe Chemin, Ana Buljan Prevodi: Danijela Bilić Rojnić, Ana Uglešić, Katja Kosi, Maša Dabić Prevodi libreta Matejevega pasijona: angleški in francoski prevod je uporabljen z dovoljenjem Harmonia Mundi; hrvaški prevod je povzet po Nedeljskih berilih, ki jih je objavila Kršćanska sadašnjost (Krščanska sedanjost, Zagreb, 1971) ali povzet po neposrednem prevodu iz nemščine Alojzije Domislović iz Čazmansko-varaždinskega pevskega zbora (Varaždin, 1989); slovenski prevod je del arhiva Slovenske filharmonije. Produkcija: Emanat, Matija Ferlin Koprodukcija: Wiener Festwochen, CND Centre national de la danse, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula Partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat, Bunker / Stara mestna Elektrarna – Elektro Ljubljana S podporo: Zagrebačko kazalište mladih Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Grad Pula, Grad Zagreb Čeprav bi predstavo Sad sam Matthäus lahko označili kot uprizoritev za enega performerja in glasbeni posnetek, gre pravzaprav za veliko mednarodno koprodukcijo, ki v vseh pogledih presega produkcijske in umetniške ambicije solo projekta, odrski preplet Bachovega slavnega oratorija in drobcev družinske zgodovine pa tvori močno in ne le gledališko izkušnjo. Predstavo si je v Stari mestni elektrarni ogledal Rok Bozovičar. Foto Jelena Janković
Slovensko mladinsko gledališče je k uprizoritvi kultne Cankarjeve drame Hlapci povabilo poljsko režiserko. Predstava je zaživela v Festivalni dvorani, polni kulturne dediščine in zgodovinskega spomina. Ogledala si jo je Petra Tanko.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman
Avtorica recenzije: Barbara Leban Bere: Barbara Zupan
Eugene Labiche: Slamnik (Un Chapeau de Paille d'Italie, 1851) Komedija Premiera: 9. junij 2021 Prevajalka, avtorica priredbe in dramaturginja Eva Mahkovic Režiser in scenograf Diego de Brea Kostumograf Leo Kulaš Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Jaka Lah, Jana Zupančič, Tjaša Železnik, Jožef Ropoša, Uroš Smolej, Gašper Jarni, Viktorija Bencik Emeršič / Lena Hribar, Judita Zidar, Matic Lukšič / Klemen Kovačič, Tomo Tomšič, Boris Kerč, Mario Dragojević k. g., Klara Kuk Zadnjo premiero nenavadne sezone – komedijo Slamnik francoskega avtorja Eugena Labicha v prevodu in priredbi Eve Mahkovic – je Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo na novem ljubljanskem prizorišču Hala L56 v industrijski coni tovarne Litostroj. Na nestandardno sceno je komedijo iz leta 1851 postavil režiser Diego de Brea, ki velja za mojstra odrske komedije; o izzivih, ki jih postavlja Slamnik, med drugim pravi, da je šlo za to, kako ga 'z neko fineso in analitičnim posegom ne samo v situacijsko, ampak tudi v karakterno komiko, ki je bistveno težji element, ker je treba like seveda izgraditi, nekako vzpostaviti v situaciji, ki jo Labiche ponuja'. Foto: Peter Giodani; na fotografiji: Jana Zupančič, Jožef Ropoša
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.
Neveljaven email naslov