Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Cvetka Bevc: Sence in Izpovedi črnega mačka

10.05.2021

Avtorica recenzije: Miriam Drev Bere Jasna Rodošek.

Kupšinci : Droplja, 2020 in Pekel : Volosov hram, 2020

Cvetka Bevc, uveljavljena pesnica, pisateljica, glasbenica in scenaristka, je nedavno v enem zamahu objavila dve knjižni deli: roman Sence in zbirko kratke proze Izpovedi črnega mačka. Avtorico, katere pisateljski  razpon zaobsega mladinsko literaturo in literaturo za odrasle, sicer poznamo tudi kot ustvarjalko radijskih iger, dramskih del in scenarijev za dokumentarne filme. Za svoje delo je prejela več nagrad in nominacij.

Roman Sence je zgrajen kot diptih o baletniku Ianu oziroma Janu Naiu in Ajdi Selec, poročeni mladi ženski z otrokom, in tako so prepletajoča se poglavja po tej dvojici protagonistov naslovljena Ona in On. Uspešni plesalec Ian, poklicno razpet med Nemčijo in New Yorkom, sočasno doživi karierno polomijo in prejme poziv, naj odpotuje v rojstno deželo Slovenijo, kjer ga čaka dediščina po babici. Ajda si po opustitvi študija filozofije služi vsakdanji kruh kot čistilka, a obenem  goji literarne ambicije. Njuni poti se prekrižata v lokalu Paradiž, kjer Ian začasno nastopa kot plesalec ob drogu, Ajda pa tam pospravlja.

Ianova in Ajdina pripoved sta subjektivni, posuti z vsakovrstnimi travmami, zlasti Ianova. Izkaže se, da sta oba preokupirana s tematiko družinske identitete, ki je zajeta iz spominskega fonda več stranskih likov, med katerimi povezujoča nit pripada baletnikovi babici Eriki Schwartzman. Pisateljica tej osnovi dvojne zgodbe, časovno razvejene od sedanjosti do desetletja pred drugo svetovno vojno in obdobja po njej ter pisane iz osebne, zatorej dokaj pristranske perspektive, strateško doda poglavja v kurzivu, enigmatično naslovljena Tisto. Ta so podana z vsevednim narativnim glasom in z objektivnejšega zornega kota razkrivajo predzgodbo sodobnega dogajanja. Z njo bralca usmerjajo k misli o ponovitvah družinskih vzorcev, polnih  skrivnosti in hipokrizije, na podlagi katerih se bežna srečanja med Ajdo in Ianom, ki pa ju zlagoma tesneje povežejo, ne zdijo več tako naključna kot spočetka.

Časovnici, ki zajema tri generacije, dogodki pa se menjavajo naglo in so pospremljeni z vrsto stvarnih podrobnosti, je treba precej zbrano slediti. Enako velja za del pripovedi, pripadajoče Ianu, ki se v sebi bojuje z razcepljenostjo, ta je posledica njegovega porekla in mladostne travme. Plesalec temne gmote v sebi potiska na dno, tudi z alkoholom, vendar se na izmenjujočih se prizoriščih Ljubljane in Bleda prerinejo na površje. S pomočjo ključnih uvidov, ki jih avtorica izpelje s premišljeno dramaturgijo, se mu v preobratu začne vračati že skoraj izgubljena vitalnost. Ajdi, katere bivanjski modus, se giblje na meji med represijo in poželenjem, in je vkleščen v rutino, pa se v odnosu z Ianom odpre možnost dejavnejšega samouresničevanja, po novem prav tako brez dednih bremen po materini strani.

Že naslov Sence nakazuje, da bo roman vsebovala soočanje z nezavednim. Cvetka Bevc se, seveda v literarni predelavi, opira na koncepte, ki jih je razvil švicarski psihoterapevt in psihiater Carl Gustav Jung, med drugim na arhetipe in še posebej na sinhroniteto. O Sencah lahko rečemo, da so v eni sapi zgodovinski, erotično-ljubezenski in psihološki roman.

Analitičnemu, mestoma pa vendarle igrivejšemu raziskovanju vzgibov, ki burkajo človekovo duševnost, je posvečena zbirka kratkih zgodb Cvetke Bevc, Izpovedi črnega mačka. Bistri maček Feliks, v domači različici Srečko, po svojem mačjem poslanstvu ni ne več ne manj kot psihiater. V svojih izpovedih daje živost človeškim likom, s katerimi je sobival ali jih spoznal kako drugače. Umeščeni so v območje intime ali pa kolektivnih silnic, ki trgajo posameznika, pri čemer je nevšečnim življenjskim premetom po zaslugi mačkonovih komentarjev primešan dobršen delež ironije. Pred nami se zvrsti mimohod oseb različnih starosti in statusov ter z različnimi etičnimi predznaki, nad katerimi se zamislimo ali se jim, včasih paradoksalno tudi s primesjo grenčice, nasmejemo. Nekateri nastopajoči se pod Feliksovim vplivom navzamejo celo kakšne mačje navade. On sam, neutrudni opazovalec, ki se po lastni volji premešča med njimi in zlepa poraženo ne povesi repa, pa rad zatrdi, da »dobremu mačjemu terapevtu nikoli ne zmanjka dela«.


Ocene

1981 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Cvetka Bevc: Sence in Izpovedi črnega mačka

10.05.2021

Avtorica recenzije: Miriam Drev Bere Jasna Rodošek.

Kupšinci : Droplja, 2020 in Pekel : Volosov hram, 2020

Cvetka Bevc, uveljavljena pesnica, pisateljica, glasbenica in scenaristka, je nedavno v enem zamahu objavila dve knjižni deli: roman Sence in zbirko kratke proze Izpovedi črnega mačka. Avtorico, katere pisateljski  razpon zaobsega mladinsko literaturo in literaturo za odrasle, sicer poznamo tudi kot ustvarjalko radijskih iger, dramskih del in scenarijev za dokumentarne filme. Za svoje delo je prejela več nagrad in nominacij.

Roman Sence je zgrajen kot diptih o baletniku Ianu oziroma Janu Naiu in Ajdi Selec, poročeni mladi ženski z otrokom, in tako so prepletajoča se poglavja po tej dvojici protagonistov naslovljena Ona in On. Uspešni plesalec Ian, poklicno razpet med Nemčijo in New Yorkom, sočasno doživi karierno polomijo in prejme poziv, naj odpotuje v rojstno deželo Slovenijo, kjer ga čaka dediščina po babici. Ajda si po opustitvi študija filozofije služi vsakdanji kruh kot čistilka, a obenem  goji literarne ambicije. Njuni poti se prekrižata v lokalu Paradiž, kjer Ian začasno nastopa kot plesalec ob drogu, Ajda pa tam pospravlja.

Ianova in Ajdina pripoved sta subjektivni, posuti z vsakovrstnimi travmami, zlasti Ianova. Izkaže se, da sta oba preokupirana s tematiko družinske identitete, ki je zajeta iz spominskega fonda več stranskih likov, med katerimi povezujoča nit pripada baletnikovi babici Eriki Schwartzman. Pisateljica tej osnovi dvojne zgodbe, časovno razvejene od sedanjosti do desetletja pred drugo svetovno vojno in obdobja po njej ter pisane iz osebne, zatorej dokaj pristranske perspektive, strateško doda poglavja v kurzivu, enigmatično naslovljena Tisto. Ta so podana z vsevednim narativnim glasom in z objektivnejšega zornega kota razkrivajo predzgodbo sodobnega dogajanja. Z njo bralca usmerjajo k misli o ponovitvah družinskih vzorcev, polnih  skrivnosti in hipokrizije, na podlagi katerih se bežna srečanja med Ajdo in Ianom, ki pa ju zlagoma tesneje povežejo, ne zdijo več tako naključna kot spočetka.

Časovnici, ki zajema tri generacije, dogodki pa se menjavajo naglo in so pospremljeni z vrsto stvarnih podrobnosti, je treba precej zbrano slediti. Enako velja za del pripovedi, pripadajoče Ianu, ki se v sebi bojuje z razcepljenostjo, ta je posledica njegovega porekla in mladostne travme. Plesalec temne gmote v sebi potiska na dno, tudi z alkoholom, vendar se na izmenjujočih se prizoriščih Ljubljane in Bleda prerinejo na površje. S pomočjo ključnih uvidov, ki jih avtorica izpelje s premišljeno dramaturgijo, se mu v preobratu začne vračati že skoraj izgubljena vitalnost. Ajdi, katere bivanjski modus, se giblje na meji med represijo in poželenjem, in je vkleščen v rutino, pa se v odnosu z Ianom odpre možnost dejavnejšega samouresničevanja, po novem prav tako brez dednih bremen po materini strani.

Že naslov Sence nakazuje, da bo roman vsebovala soočanje z nezavednim. Cvetka Bevc se, seveda v literarni predelavi, opira na koncepte, ki jih je razvil švicarski psihoterapevt in psihiater Carl Gustav Jung, med drugim na arhetipe in še posebej na sinhroniteto. O Sencah lahko rečemo, da so v eni sapi zgodovinski, erotično-ljubezenski in psihološki roman.

Analitičnemu, mestoma pa vendarle igrivejšemu raziskovanju vzgibov, ki burkajo človekovo duševnost, je posvečena zbirka kratkih zgodb Cvetke Bevc, Izpovedi črnega mačka. Bistri maček Feliks, v domači različici Srečko, po svojem mačjem poslanstvu ni ne več ne manj kot psihiater. V svojih izpovedih daje živost človeškim likom, s katerimi je sobival ali jih spoznal kako drugače. Umeščeni so v območje intime ali pa kolektivnih silnic, ki trgajo posameznika, pri čemer je nevšečnim življenjskim premetom po zaslugi mačkonovih komentarjev primešan dobršen delež ironije. Pred nami se zvrsti mimohod oseb različnih starosti in statusov ter z različnimi etičnimi predznaki, nad katerimi se zamislimo ali se jim, včasih paradoksalno tudi s primesjo grenčice, nasmejemo. Nekateri nastopajoči se pod Feliksovim vplivom navzamejo celo kakšne mačje navade. On sam, neutrudni opazovalec, ki se po lastni volji premešča med njimi in zlepa poraženo ne povesi repa, pa rad zatrdi, da »dobremu mačjemu terapevtu nikoli ne zmanjka dela«.


14.01.2022

Moč psa

Podelitev zlatih globusov po poročanju našega dopisnika Andreja Stoparja ne le izgublja sijaj, ampak tudi odmevnost in kredibilnost. Vendar zaradi tega nikakor ne smemo nehati govoriti o dobrih filmih – z nagradami za najboljšo dramo, najboljši scenarij, najboljšo režiserko, najboljšo filmsko glasbo in kar tremi nagrajenimi igralci je nedvomno slavil film Jane Campion Moč psa, ki je bil sicer premierno prikazan v Benetkah. Ocenjuje ga Petra Meterc.


14.01.2022

Pogovor s Hilmirjem Snaerom Gudnasonom ob filmu Jagnje

Film Jagnje je letos v Cannesu osvojil nagrado za izvirnost v sklopu Posebni pogled, nato pa na festivalu fantastičnega filma v Sitgesu še nagrado za najboljši celovečerec. Film družinsko dramo uprizori s prvinami islandske ljudske pripovedke: par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, v ovčjem hlevu nekega dne odkrije nenavadno darilo matere narave. Pa je res darilo – ali si ga zakonca kot tako samovoljno vzameta? Vsak čudež ima svojo ceno, so zapisali pri ljubljanskem Kinodvoru, kjer so imeli v gosteh glavnega igralca v filmu, Hilmirja Snarja Gu?nasona. Z njim se je pogovarjala Tina Poglajen.


14.01.2022

Krik

Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestecu si je novi morilec nadel masko in začel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, tam pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. O filmu in franšizi kot taki razmišlja Muanis Sinanović.


10.01.2022

Tone Peršak: Avtoštop

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Matjaž Romih


10.01.2022

Breda Jelen Sobočan: Skicirka

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.


10.01.2022

Giorgio Agamben: Moč misli

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Maja Moll


10.01.2022

Miklavž Komelj: Goreča knjiga

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja


07.01.2022

Francoska depeša

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Sladičeva pica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Ne glejte gor

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.01.2022

Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


03.01.2022

Klemen Pisk: Mamutova oporoka

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Matjaž Romih.


03.01.2022

Barbara Korun: Idioritmija

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Maja Moll in Jure Franko.


03.01.2022

Muanis Sinanović: Najbolj grozen človek na svetu

»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović


03.01.2022

Nebesa

»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl


02.01.2022

Gremo v kino: Erotikon

»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin


28.12.2021

Pojedina pri Trimalhionu - Slovensko mladinsko gledališče

Po motivih Petronijevega Satirikona Premiera 27.12.2021 Igralska zasedba Daša Doberšek, Ivan Godnič, Klemen Kovačič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar, Vito Weis Režiserka Bojana Lazić Dramaturgija Slobodan Obradović Scenografija Zorana Petrov Kostumografija Maja Mirković Glasba Vladimir Pejković Koreografija Damjan Kecojević Svetovalka za jezik Mateja Dermelj Po srbskem prevodu Radmile Šalabalić prevedla Sonja Dolžan Oblikovanje svetlobe Bojana Lazić, Zorana Petrov Oblikovanje zvoka Silvo Zupančič Oblikovanje maske Nathalie Horvat Vodja predstave Liam Hlede Predstava Pojedina pri Trimalhionu, ki je premiero doživela na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča, na začetku sledi izvirnemu Petronijevemu besedilu, ki je nastalo v prvem stoletju našega štetja, a se kaj hitro prelomi v postdramsko komedijo. Predstavo je postavila na oder srbska režiserka Bojana Lazić, ogledala si jo je Ana Lorger – njeno besedilo bere Staša Grahek.


27.12.2021

Milan Kundera: Jacques in njegov gospodar

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


20.12.2021

Mathias Göritz: V nebesih dežuje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Maja Moll


20.12.2021

Tadeja Krečič Scholten: Nikoli ni prepozno

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.


Stran 45 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov