Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marija Švajncer: Samogotovost

17.05.2021

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Aleksander Golja in Barbara Zupan.

Maribor : Kulturni center, 2021

Pesniška zbirka Marije Švajncer s samosvojim naslovom Samogotovost je, če jo primerjamo s prejšnjimi, predvsem ali celo povsem osebnoizpovedna. Pesničina stanja so v ospredju prav vsake izmed teh pesmi. Ta stanja se raztezajo od skrajne bolečine, celo groze, zaradi samega bivanja ter različnih dogodkov in doživljajev, do vpetosti v večno veselje, predvsem pa v radoživost, ki je njena osebna beseda. Radoživost, ki jo povzroča nuja po vztrajanju vsemu navkljub, ji nudi zatočišče in ji je podstat za vsakdanje soočanje z življenjem in tudi pesnjenjem. V pesmi Kanec radoživosti izpove: „Najbrž se mi hoče živeti, / pa čeprav z negotovostjo, / radovednostjo / in opikanimi dvomi, / ali mi je na voljo / še dovolj časa, / ki ga imenujejo dan.“

Pesmi v zbirki so prosto nanizane, saj jih ne ločijo posamezni deli ali sklopi. Vse se dogaja med skrajnostmi, v katerih in s katerimi pesnica zaznamuje svoj zdaj in svoj tukaj. Edina stalna pretnja je bolezen, ki je bolj grozava kot smrt, bolezen, ki preprečuje, da bi telo še delovalo in služilo ustvarjanju in izpovedovanju. V pesmi z naslovom Načeto telo nekako potarna: „Kos mesa v mesnici / ima svojo ceno, / sama bi bila rada / še več kot meso, / misel, beseda in stavek.“ A na drugi strani je stanje drugačno. To je stanje prepuščanja lepoti in skladnosti, kar izraža tudi konec pesmi z naslovom Ženska in pesem: „Poezija, ki zaustavlja čas, / poistoveti se z bivanjem / živo tukajšnjostjo / in roganjem smrti.“

V sodobnem slovenskem ženskem pesništvu so pesmi, kakršne ustvarja Marija Švajncer, redkost. Izstopajo po premišljeni skladnji, ki je zavezana trajanju in ne prisega na trenutnost, na vzgibe, na navdih. Te pesmi so v vrstice ujeto trajanje določenega bivanjskega postopka, za katerega si je treba vzeti dovolj časa, da zazveni kot glasba. Pesnica je v svojem izražanju gibčna, njena sposobnost razpeti se čez lastno besedišče je pravzaprav vzmet za še kam naprej. Ali pa vodi, kot pesnica zatrdi v pesmi z naslovom Pot navzgor: „Stori, / zdaj se mora zgoditi, / saj sploh ne veš, / ali boš imela še jutrišnji dan.“

V teh pesmih ni ničesar odveč. Pesnica se močno zaveda, da je sleherna pesem morda zadnja. Pesmi so zato samozadostne, so v sebi povsem zaključene celote in se ne spogledujejo s kakršnimi koli že eksperimentalnimi postopki.

V spremnem besedilu z naslovom O zgoščanju bolečine je najti lepoto in upanje. Avtorica Tonja Jelen je pesničina budna spremljevalka in zbirko umešča v njen celotni izpovedni opus. Izpostavlja pa temo, ki jo ima za precej zamolčano v slovenskem pesništvu. To je bolezen. Takole piše: „Podoba telesa je izražena z njegovimi različnimi deli, kot so kos mesa, tkivo, celice. Ti deli telesa so sovražnik subjektki in njenemu doživljanju, umu. Pri tem gre za razmerje med destrukcijo obolelega telesa in živim duhom, ki se oplaja z glasbo, z željo po druženju s sinovoma in vnukoma. Vse skupaj avtorica spretno potuji, tudi zanika, bele halje niso krive prav ničesar, zarez z orodjem je le njihova služba.“

Navedek iz spremne besede kar preveč poudarja le eno temo teh pesmi Marije Švajncer. Tista prava tema je namreč trma, vztrajanje v ustvarjanju. Pesmi v zbirki Samogotovost so odgovor na vse cincarije in sprenevedavosti, to pa je občudovanja vredna lega pesnice, ki ve, kako in za kaj.


Ocene

1981 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Marija Švajncer: Samogotovost

17.05.2021

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Aleksander Golja in Barbara Zupan.

Maribor : Kulturni center, 2021

Pesniška zbirka Marije Švajncer s samosvojim naslovom Samogotovost je, če jo primerjamo s prejšnjimi, predvsem ali celo povsem osebnoizpovedna. Pesničina stanja so v ospredju prav vsake izmed teh pesmi. Ta stanja se raztezajo od skrajne bolečine, celo groze, zaradi samega bivanja ter različnih dogodkov in doživljajev, do vpetosti v večno veselje, predvsem pa v radoživost, ki je njena osebna beseda. Radoživost, ki jo povzroča nuja po vztrajanju vsemu navkljub, ji nudi zatočišče in ji je podstat za vsakdanje soočanje z življenjem in tudi pesnjenjem. V pesmi Kanec radoživosti izpove: „Najbrž se mi hoče živeti, / pa čeprav z negotovostjo, / radovednostjo / in opikanimi dvomi, / ali mi je na voljo / še dovolj časa, / ki ga imenujejo dan.“

Pesmi v zbirki so prosto nanizane, saj jih ne ločijo posamezni deli ali sklopi. Vse se dogaja med skrajnostmi, v katerih in s katerimi pesnica zaznamuje svoj zdaj in svoj tukaj. Edina stalna pretnja je bolezen, ki je bolj grozava kot smrt, bolezen, ki preprečuje, da bi telo še delovalo in služilo ustvarjanju in izpovedovanju. V pesmi z naslovom Načeto telo nekako potarna: „Kos mesa v mesnici / ima svojo ceno, / sama bi bila rada / še več kot meso, / misel, beseda in stavek.“ A na drugi strani je stanje drugačno. To je stanje prepuščanja lepoti in skladnosti, kar izraža tudi konec pesmi z naslovom Ženska in pesem: „Poezija, ki zaustavlja čas, / poistoveti se z bivanjem / živo tukajšnjostjo / in roganjem smrti.“

V sodobnem slovenskem ženskem pesništvu so pesmi, kakršne ustvarja Marija Švajncer, redkost. Izstopajo po premišljeni skladnji, ki je zavezana trajanju in ne prisega na trenutnost, na vzgibe, na navdih. Te pesmi so v vrstice ujeto trajanje določenega bivanjskega postopka, za katerega si je treba vzeti dovolj časa, da zazveni kot glasba. Pesnica je v svojem izražanju gibčna, njena sposobnost razpeti se čez lastno besedišče je pravzaprav vzmet za še kam naprej. Ali pa vodi, kot pesnica zatrdi v pesmi z naslovom Pot navzgor: „Stori, / zdaj se mora zgoditi, / saj sploh ne veš, / ali boš imela še jutrišnji dan.“

V teh pesmih ni ničesar odveč. Pesnica se močno zaveda, da je sleherna pesem morda zadnja. Pesmi so zato samozadostne, so v sebi povsem zaključene celote in se ne spogledujejo s kakršnimi koli že eksperimentalnimi postopki.

V spremnem besedilu z naslovom O zgoščanju bolečine je najti lepoto in upanje. Avtorica Tonja Jelen je pesničina budna spremljevalka in zbirko umešča v njen celotni izpovedni opus. Izpostavlja pa temo, ki jo ima za precej zamolčano v slovenskem pesništvu. To je bolezen. Takole piše: „Podoba telesa je izražena z njegovimi različnimi deli, kot so kos mesa, tkivo, celice. Ti deli telesa so sovražnik subjektki in njenemu doživljanju, umu. Pri tem gre za razmerje med destrukcijo obolelega telesa in živim duhom, ki se oplaja z glasbo, z željo po druženju s sinovoma in vnukoma. Vse skupaj avtorica spretno potuji, tudi zanika, bele halje niso krive prav ničesar, zarez z orodjem je le njihova služba.“

Navedek iz spremne besede kar preveč poudarja le eno temo teh pesmi Marije Švajncer. Tista prava tema je namreč trma, vztrajanje v ustvarjanju. Pesmi v zbirki Samogotovost so odgovor na vse cincarije in sprenevedavosti, to pa je občudovanja vredna lega pesnice, ki ve, kako in za kaj.


31.01.2022

Dževad Karahasan: Vonj po strahu

Avtor recenzije: Simon Popek Bere: Jure Franko.


31.01.2022

Andrzej Stasiuk: Fado

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere: Jure Franko.


31.01.2022

Nataša Velikonja: Prostor sred križišč

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Aleksander Golja in Lidija Hartman.


31.01.2022

Željko Kozinc: Ledina neba

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


28.01.2022

Vzporedni materi

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.01.2022

Električno življenje Louisa Waina

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.01.2022

Junak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


26.01.2022

Sally Potter: Party

Sally Potter: Party, premiera na velikem odru SNG Drama Ljubljana, 26. 1. 2022 Prevajalka: Tina Mahkota Režiser: Ivica Buljan Umetniški sodelavec: Robert Waltl Dramaturginja: Mojca Kranjc Scenograf: Mark Požlep Kostumografinja: Ana Savić Gecan Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalec svetlobe in videa son:DA, Toni Soprano Meneglejte Lektor: Arko Asistentka dramaturgije: Manca Sevšek Majeršič Asistentka kostumografinje: Nina Gorišek Igrajo: Nataša Barbara Gračner Marko Mandić Polona Juh Igor Samobot Zvezdana Mlakar Saša Pavlin Stošić Timon Šturbej NAPOVED: Party. Tako je naslov filma scenaristke in režiserke Sally Potter iz leta 2017, po katerem je režiser Ivica Buljan ob sodelovanju Roberta Valtla na veliki oder ljubljanske Drame postavil prvo slovensko uprizoritev tega besedila v prevodu Tine Mahkota in ob dramaturgiji Mojce Krajnc. Drama Party se dotika več tem sodobnih družb, med drugim tudi položaja zdravstva in umetne oploditve v istospolnih zvezah. Premiera je bila sinoči na velikem odru, ogledala si jo je Tadeja Krečič:


24.01.2022

Kristina Kočan: Selišča

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Barbara Zupan.


24.01.2022

Spomenka in Tine Hribar: Slovenski razkoli in slovenska sprava

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Bernard Stramič


24.01.2022

Boris Kolar: Potopimo Islandijo

Avtorira recenzije: Katarina Mahnič Bere Barbara Zupan


21.01.2022

Zastoj

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.01.2022

Tragedija Macbetha

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.01.2022

V Slovenski kinoteki predvajajo filme Chrisa Markerja

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.01.2022

Katarina Šrimpf Vendramin: Zgodbe in prostori

Avtor recenzije: Milan Vogel Bere Dejan Kaloper.


17.01.2022

Veronika Razpotnik: Krekspot na požarnih štengah

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.


17.01.2022

Goran Gluvić: Požri se, Robi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Aleksander Golja


17.01.2022

Svetlana Velmar Janković: Lagum

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.


14.01.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo

Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke Krstna uprizoritev Premiera: 13. januar 2022 Avtorja scenarija in uprizoritvene zamisli Eva Jagodic in Matic Lukšič Dramaturginja Eva Jagodic Avtor songov in glasbe Matic Lukšič Avtor likovne zasnove Matic Lukšič Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopa Matic Lukšič Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo: gre za avtorski projekt igralca Matica Lukšiča, ki je z Evo Jagodic avtor scenarija in uprizoritvene zamisli, poleg tega pa tudi avtor songov, glasbe in likovne zasnove ter edini nastopajoči: "Lajkina zgodba govori o Lajki, ampak v bistvu na neki način govori o vsakem človeku: iskanje potrditve, iskanje pripadnosti, želja po pripadnosti in bližini, hkrati strah pred samoto in želja po samoti." Vtise po predpremieri, ki je bila 12. januarja, je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/vse-to-sem-videla-ko-sem-letela-mimo/#gallery-1100-8


14.01.2022

Vinko Möderndorfer in film Zastoj

V filmu Zastoj spremljamo srečanje dveh zakonskih parov iz različnih slojev družbe, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega, vendar ju tragični dogodek na nenavaden način poveže. Več o tem, kako je nastajal scenarij za film in še čem Petra Meterc in režiser Vinko Möderndorfer.


Stran 44 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov