Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Festivalska izvedba slavnega muzikala ni izpolnila pričakovanj
Svojo premiero je včeraj doživela sveža izvedba slavnega muzikala Chicago, ki jo je posebej za Festival Ljubljana ustvarila produkcijska skupina iz londonskega West Enda. Ljubljansko občinstvo se je bolj medlo odzivalo na sicer izredno priljubljene glasbeno-plesne točke zgodbe o čikaških morilkah.
Zgodba o Roxie Hart in Velmi Kelly, ki so jo navdahnile resnične zgodbe čikaških žensk, ki so hladnokrvno umorile svoje može ali ljubimce je ljubiteljem muzikala zelo dobro poznana. Po izredno uspešnih produkcijah na Broadwayu, West Endu ter hollywodski filmski različici tega plesno-pevskega spektakla so pričakovanja gledalcev upravičeno venomer zelo visoka. Tokratna produkcija priljubljenega muzikala pa občinstva ni uspela navdušiti, kljub številčni zasedbi glasbenikov na odru, ki je glede na akustično neugodne festivalske razmere kljub vsemu uspela pričarati čikaško jazzovsko vzdušje. Če je sicer opustošena scena še nakazovala kabarejsko vzdušje pa sta bili tako kostumografija, kakor tudi koreografija, pri tem neuspešni. Koreograf Mykal Rand je, kot je dejal, želel na svež način prikazati esenco izvirne produkcije, za katero je koreografijo ustvaril legendarni Bob Fosse, pri čemer naj bi največji navdih črpal iz glasbe. A igrivosti, zapeljivosti, dramatičnosti in avantgardnosti, ki jo ikonični songi narekujejo, ni bilo zaznati. Čutnost in erotičnost, s katero je Fosse prežel svojo koreografijo in ki je tako značilna za kabarejsko okolje se je popolnoma izgubila. Kljub solidni vokalni izvedbi in igralski prepričljivosti nekaterih posameznikov, pa tokratna produkcija muzikala Chicago ne dosega statusa pevsko-plesnega spektakla.
Festivalska izvedba slavnega muzikala ni izpolnila pričakovanj
Svojo premiero je včeraj doživela sveža izvedba slavnega muzikala Chicago, ki jo je posebej za Festival Ljubljana ustvarila produkcijska skupina iz londonskega West Enda. Ljubljansko občinstvo se je bolj medlo odzivalo na sicer izredno priljubljene glasbeno-plesne točke zgodbe o čikaških morilkah.
Zgodba o Roxie Hart in Velmi Kelly, ki so jo navdahnile resnične zgodbe čikaških žensk, ki so hladnokrvno umorile svoje može ali ljubimce je ljubiteljem muzikala zelo dobro poznana. Po izredno uspešnih produkcijah na Broadwayu, West Endu ter hollywodski filmski različici tega plesno-pevskega spektakla so pričakovanja gledalcev upravičeno venomer zelo visoka. Tokratna produkcija priljubljenega muzikala pa občinstva ni uspela navdušiti, kljub številčni zasedbi glasbenikov na odru, ki je glede na akustično neugodne festivalske razmere kljub vsemu uspela pričarati čikaško jazzovsko vzdušje. Če je sicer opustošena scena še nakazovala kabarejsko vzdušje pa sta bili tako kostumografija, kakor tudi koreografija, pri tem neuspešni. Koreograf Mykal Rand je, kot je dejal, želel na svež način prikazati esenco izvirne produkcije, za katero je koreografijo ustvaril legendarni Bob Fosse, pri čemer naj bi največji navdih črpal iz glasbe. A igrivosti, zapeljivosti, dramatičnosti in avantgardnosti, ki jo ikonični songi narekujejo, ni bilo zaznati. Čutnost in erotičnost, s katero je Fosse prežel svojo koreografijo in ki je tako značilna za kabarejsko okolje se je popolnoma izgubila. Kljub solidni vokalni izvedbi in igralski prepričljivosti nekaterih posameznikov, pa tokratna produkcija muzikala Chicago ne dosega statusa pevsko-plesnega spektakla.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Tina Poglajen Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
SOPRISOTNOST IN IGRA BREZ BESED – MED BESEDAMI Prešernovo gledališče Kranj je slavilo prvo premiero po odprtju gledališč. Monologi s kavča, ki jih je za izbranega igralca ali igralko napisalo osem dramatikov, so zaživeli v polni in povezani odrski obliki. foto: Nada Žgank
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Jasna Rodošek in Jure Franko.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Aleksander Golja in Barbara Zupan.
Vrata gledališč so zaenkrat le odškrnjena. V Mali drami je bila zato simbolno uprizorjena premiera Škorpijon francoske dramatičarke in pisateljice Véronique Olmi v prevodu Primoža Viteza za tri gledalke. Med njimi je bila tudi Tadeja Krečič, ki ocenjuje predstavoi. Ta se ukvarja s ksenofobijo, sovražnim govorom, kar so vse pojavi tudi naše sedanje družbe, pravi režiserka Nina Šorak. Véronique Olmi ŠKORPIJON Naslov izvirnika: La Jouissance du scorpion PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV Režiserka NINA ŠORAK Prevajalec PRIMOŽ VITEZ Dramaturg ROK ANDRES Scenograf BRANKO HOJNIK Kostumografinja TINA PAVLOVIĆ Avtor glasbe LAREN POLIČ ZDRAVIČ Avtorica videa VESNA KREBS Oblikovalka svetlobe MOJCA SARJAŠ Lektorica KLASJA KOVAČIČ Igrajo SAŠA PAVČEK BOJAN EMERŠIČ IVA BABIĆ SAŠA TABAKOVIĆ
Na odru Nove pošte je zaživela solo predstava Vita Weisa Slaba družba. Z vprašanji notranje motivacije in žrtvovanja se je avtor in izvajalec ukvarjal na način raziskovanja bistva gledališča, kot prostora srečanja igralca in gledalcev. Predstava je nastala v soprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, zavoda Maska in društva Moment, ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Ivian Kan Mujenzinović, www.mladinsko.com
Neveljaven email naslov