Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Janja Vidmar: Niti koraka več

11.10.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.

Ljubljana : UMco, 2021

Janja Vidmar, pisateljica, ki se lahko pohvali z več kot štiridesetimi deli, ki jih uvrščamo v otroško in mladinsko literaturo, ter prejemnica praktično vseh nagrad za mladinsko književnost, je z romanom Niti koraka več dokazala, da ji niti potopisno obarvana literatura za odrasle ni tuja. Po romanu Tretja možnost, ki ga je napisala v soavtorstvu z Borisom Grivićem, in v katerem opisuje kompleksen odnos med 16-letno begunko iz Srebrenice in nemškim odvetnikom, se je z romanom Naš Tone ne tone na satiričen način poglobila v družbene stereotipe o moških v zrelih letih. V romanu Niti koraka več pa je glavna junakinja ženska, ki se po tridesetih letih družbene samoizolacije odloči, da bo en ekstrem zamenjala z drugim – tik pred svojim petdesetim rojstnim dnem odrine na znamenito Jakobovo pot oz. Camino. Alenka Ziherl, kot se protagonistka imenuje, v sebi skriva mračno skrivnost v zvezi s tragično nesrečo, ki jo je v študentskih letih prikrajšala za partnerja. Na romanje se odpravi v upanju, da bo razčistila s svojimi občutki krivde in da bo odpustila materi, ki jo je v mladih letih zapustila. Čeprav si na začetku poti prigovarja, da je glavni razlog za ta izjemno naporni podvig sestrina bolezen, se na potovanju sooči s svojimi potlačenimi travmami, ki zaradi fizične in psihične utrujenosti vse bolj prihajajo do izraza: “Vse to in še več je bil Camino. Od jutra do večera hoja, med katero je na voljo ves čas tega sveta za samomrcvarjenje. Noge meljejo pot, glava življenjski cikel. Camino je premik v človekovo psiho. Ne gre za mističen, nerazložljiv vpliv Jakobove poti na človeka, temveč za prehod uma v stanje, ki mu je v vsakdanjiku zaradi hitrega življenja večinoma nedostopno.”

Roman Niti koraka več je po poglavjih razdeljen na posamezne geografske sklope, ki jih protagonistka po opravljenih 30 in več kilometrih na dan, s težavo prehodi. Na poti ji delajo družbo šarmanten Šved Roger, s katerim kmalu vzpostavita ambivalenten ljubezenski odnos, samosvoja zapeljivka Tanja, Francoz Pierre, ki za seboj vleče voziček s knjigami, in Poljak Vena, ki roma zaradi tesnobe ob sinovi smrti. Vidmarjeva se bolj kot v analizo odnosov med njimi poglablja v psihoanalizo glavne junakinje, ki ob hudem telesnem naporu in dopisovanju s sestro doživi številne notranje uvide. Camino je sprostil njena občutja in podprl zavedanje, da ni mogoče gojiti previsokih pričakovanj do sebe in do drugih: “Življenje je bilo nepopisno več od skupne vsote vsega, s čimer sem ga poskušala zapolniti. Bilo je vse tisto, kar mi je ušlo izpod nadzora. In vse, čemur sem se odrekla. Življenje so bili vsi, ki so odšli brez slovesa, da bi me razsrediščili. Prepustili sebi. Ali drugim.”

Ko se protagonistka vrne domov, nemudoma obišče očeta svojega že zdavnaj umrlega partnerja in mu prizna, da je bila soodgovorna za njegovo smrt. Med branjem romana se ne moremo znebiti občutka, da skupaj z njo stopamo na križev pot iskanja krščanskega sočutja in nenehnega razčiščevanja slabe vesti, ki se šele v zaključku obrne v nasprotni pol – v zavedanje, da je smrt sestavni del življenja in da se morajo občutki krivde umakniti volji do moči, ki jo protagonistka obudi s pomočjo nekdanjega učitelja veslanja in številnih samorefleksij, ki se ji porodijo v naravi. Čeprav se odloči, da se po sestrini smrti ne bo zavlekla v samopomilovanje, temveč bo prehodila še drugi del romarske poti, ji moč daje zavedanje, da je tam zunaj veliko nomadskih sotrpinov, ki gredo skozi iste faze žalovanja in iskanja samega sebe.

Roman Janje Vidmar Niti koraka več je več kot unikaten potopis o pokrajini in posameznih krajih. Je zlasti opis duševne pokrajine človeka, ki gre skozi različna psihična stanja, da bi znova začutil voljo do življenja in ljubezni. Da bi v sebi začutil živost in prebudil človeškost v svoji najbolj primarni obliki. Pri tem pa mora prehoditi vseh devet krogov Dantejevega pekla: se razžreti od občutkov krivde, dvoma in ljubosumja, se raztrgati od nepojmljive jeze in besa ter izjokati bolečino vseh sotrpinov, ki ji prekrižajo pot. Lahko rečemo, da je pisateljici uspelo prepričljivo in nadvse občutljivo prikazati, kako smo zgrajeni iz takšne snovi, kot so narejene naše sanje – Camino pa postane luciden hologram sanjskih projekcij, ki nas ženejo k premagovanju ovir, ki se na začetku zdijo povsem nepremagljive.


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Janja Vidmar: Niti koraka več

11.10.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.

Ljubljana : UMco, 2021

Janja Vidmar, pisateljica, ki se lahko pohvali z več kot štiridesetimi deli, ki jih uvrščamo v otroško in mladinsko literaturo, ter prejemnica praktično vseh nagrad za mladinsko književnost, je z romanom Niti koraka več dokazala, da ji niti potopisno obarvana literatura za odrasle ni tuja. Po romanu Tretja možnost, ki ga je napisala v soavtorstvu z Borisom Grivićem, in v katerem opisuje kompleksen odnos med 16-letno begunko iz Srebrenice in nemškim odvetnikom, se je z romanom Naš Tone ne tone na satiričen način poglobila v družbene stereotipe o moških v zrelih letih. V romanu Niti koraka več pa je glavna junakinja ženska, ki se po tridesetih letih družbene samoizolacije odloči, da bo en ekstrem zamenjala z drugim – tik pred svojim petdesetim rojstnim dnem odrine na znamenito Jakobovo pot oz. Camino. Alenka Ziherl, kot se protagonistka imenuje, v sebi skriva mračno skrivnost v zvezi s tragično nesrečo, ki jo je v študentskih letih prikrajšala za partnerja. Na romanje se odpravi v upanju, da bo razčistila s svojimi občutki krivde in da bo odpustila materi, ki jo je v mladih letih zapustila. Čeprav si na začetku poti prigovarja, da je glavni razlog za ta izjemno naporni podvig sestrina bolezen, se na potovanju sooči s svojimi potlačenimi travmami, ki zaradi fizične in psihične utrujenosti vse bolj prihajajo do izraza: “Vse to in še več je bil Camino. Od jutra do večera hoja, med katero je na voljo ves čas tega sveta za samomrcvarjenje. Noge meljejo pot, glava življenjski cikel. Camino je premik v človekovo psiho. Ne gre za mističen, nerazložljiv vpliv Jakobove poti na človeka, temveč za prehod uma v stanje, ki mu je v vsakdanjiku zaradi hitrega življenja večinoma nedostopno.”

Roman Niti koraka več je po poglavjih razdeljen na posamezne geografske sklope, ki jih protagonistka po opravljenih 30 in več kilometrih na dan, s težavo prehodi. Na poti ji delajo družbo šarmanten Šved Roger, s katerim kmalu vzpostavita ambivalenten ljubezenski odnos, samosvoja zapeljivka Tanja, Francoz Pierre, ki za seboj vleče voziček s knjigami, in Poljak Vena, ki roma zaradi tesnobe ob sinovi smrti. Vidmarjeva se bolj kot v analizo odnosov med njimi poglablja v psihoanalizo glavne junakinje, ki ob hudem telesnem naporu in dopisovanju s sestro doživi številne notranje uvide. Camino je sprostil njena občutja in podprl zavedanje, da ni mogoče gojiti previsokih pričakovanj do sebe in do drugih: “Življenje je bilo nepopisno več od skupne vsote vsega, s čimer sem ga poskušala zapolniti. Bilo je vse tisto, kar mi je ušlo izpod nadzora. In vse, čemur sem se odrekla. Življenje so bili vsi, ki so odšli brez slovesa, da bi me razsrediščili. Prepustili sebi. Ali drugim.”

Ko se protagonistka vrne domov, nemudoma obišče očeta svojega že zdavnaj umrlega partnerja in mu prizna, da je bila soodgovorna za njegovo smrt. Med branjem romana se ne moremo znebiti občutka, da skupaj z njo stopamo na križev pot iskanja krščanskega sočutja in nenehnega razčiščevanja slabe vesti, ki se šele v zaključku obrne v nasprotni pol – v zavedanje, da je smrt sestavni del življenja in da se morajo občutki krivde umakniti volji do moči, ki jo protagonistka obudi s pomočjo nekdanjega učitelja veslanja in številnih samorefleksij, ki se ji porodijo v naravi. Čeprav se odloči, da se po sestrini smrti ne bo zavlekla v samopomilovanje, temveč bo prehodila še drugi del romarske poti, ji moč daje zavedanje, da je tam zunaj veliko nomadskih sotrpinov, ki gredo skozi iste faze žalovanja in iskanja samega sebe.

Roman Janje Vidmar Niti koraka več je več kot unikaten potopis o pokrajini in posameznih krajih. Je zlasti opis duševne pokrajine človeka, ki gre skozi različna psihična stanja, da bi znova začutil voljo do življenja in ljubezni. Da bi v sebi začutil živost in prebudil človeškost v svoji najbolj primarni obliki. Pri tem pa mora prehoditi vseh devet krogov Dantejevega pekla: se razžreti od občutkov krivde, dvoma in ljubosumja, se raztrgati od nepojmljive jeze in besa ter izjokati bolečino vseh sotrpinov, ki ji prekrižajo pot. Lahko rečemo, da je pisateljici uspelo prepričljivo in nadvse občutljivo prikazati, kako smo zgrajeni iz takšne snovi, kot so narejene naše sanje – Camino pa postane luciden hologram sanjskih projekcij, ki nas ženejo k premagovanju ovir, ki se na začetku zdijo povsem nepremagljive.


17.09.2020

Lutz Hübner: MARJETKA, STRAN 89

Celjsko gledališče je otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto, sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov: Lutza Hübnerja, z naslovom MARJETKA, STRAN 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof. Lutz Hübner: MARJETKA, STRAN 89 Prevajalec Darko Čuden Režiser Andrej Jus Dramaturginja Ana Obreza Scenografka Urša Vidic Kostumograf Andrej Vrhovnik Avtorica glasbe Polona Janežič Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Andrej Jus, Urša Vidic, Denis Kresnik Igrajo Renato Jenček Živa Selan Luka Bokšan Premieri 16. in 18. septembra 2020


21.09.2020

Potential states

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


19.09.2020

Potential States

Potential States Moment, Gledališče Glej, Ballhaus Ost / premiera 18.09.2020 Koncept: Eva Nina Lampič in Beliban zu Stolberg Zasnova in izvedba: Barbara Kukovec (Maribor, Ljubljana), Eva Nina Lampič, Beliban zu Stolberg, Linda Vaher (Berlin) Scenografija in dokumentacija: Dani Modrej Oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Dramaturško svetovanje: Fabian Löwenbrück Produkcija: Nika Bezeljak (Moment), Barbara Poček (Gledališče Glej), Tina Pfurr (Ballhaus Ost) Izvršna produkcija: Anna Mareike Holtz (ehrliche arbeit) Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor, Mestna občina Ljubljana, Fundacija Robert Bosch (Nemčija) Sinoči so na Intimnem odru premierno izvedli predstavo Potential States, ki tematizira Jugoslavijo in Kurdistan, hkrati pa zgodovinske vzorce in značilnosti obeh držav vpleta tudi v uprizoritveni dogodek. Gre za koprodukcijo mariborskega Momenta, Gledališča Glej in berlinskega Ballhaus Osta, ki jo bodo prihodnji teden premierno predstavili še v Ljubljani, oktobra pa tudi v Berlinu. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Dani Modrej


14.09.2020

Juš Škraban: Ribja hoja

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta: Renato Horvat in Barbara Zupan.


14.09.2020

Pascal Bruckner: Ledeni teden

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere: Barbara Zupan.


14.09.2020

Ljubomir M. Marić: Iz mojega poveljevanja Koroškemu odredu

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Bernard Stramič.


14.09.2020

Mart Lenardič: Boj v požiralniku

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Renato Horvat in Barbara Zupan.


11.09.2020

Oče Romuald: Škofjeloški pasijon

Oče Romuald/Lovrenc Marušič: Škofjeloški pasijon Koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj Premieri: 10.septembra 2020 Prešernovo gledališče Kranj; 24. oktobra 2020 Mestno gledališče Ptuj Koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj Režiser: Jernej Lorenci Dramaturg: Matic Starina Koreograf in asistent režiserja: Gregor Luštek Scenograf: Branko Hojnik Kostumografka: Belinda Radulović Skladatelj: Branko Rožman Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel Oblikovalec maske: Matej Pajntar Inspicient in rekviziter: Ciril Roblek Šepetalka: Judita Polak Igrajo: Darja Reichman Blaž Setnikar Miha Rodman Doroteja Nadrah k. g. Miranda Trnjanin k. g. Gregor Zorc k. g. Pesem 'Oljsko goro tiha noč pokriva' na posnetku poje Pipa Lorenci


11.09.2020

Pravljični muzikal Turandot

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.09.2020

Mulan

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.09.2020

Ostržek

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.09.2020

MGL: Studio - José Cabeza: Trije milijoni minut

V Mestnem gledališču ljubljanskem prejšnje sezone niso mogli speljati do konca, zato je prva septembrska premiera še pomladni dolg; režiserka Barbara Hieng Samobor, sicer direktorica in umetniška vodja gledališča, je na oder studia postavila besedilo španskega avtorja Joséja Cabeze, ki je nastalo kot scenarij za film Sedem let – prevedel ga je Ignac Fock. Vodilna četverica podjetja – v izvirniku so to večinoma moški, v slovenski različici z naslovom Trije milijoni minut pa same ženske – se zaradi nezakonitih poslovnih praks znajde pred dilemo: nekdo se bo moral žrtvovati, prevzeti krivdo in iti za 7 let v zapor; tako bo podjetje rešeno, ostali pa na prostosti. Vtise po premieri psihološkega trilerja Trije milijoni minut je zbrala Staša Grahek. Po filmskem scenariju 7 let (7 anos), 2017 Psihološki triler Prva slovenska uprizoritev Premiera: 8. september 2020 prevajalec Ignac Fock režiserka in avtorica priredbe Barbara Hieng Samobor dramaturginja Eva Mahkovic scenograf Darjan Mihajlović Cerar kostumografka Bjanka Adžić Ursulov lektorica Maja Cerar oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik oblikovalec tona Sašo Dragaš asistentka dramaturginje in šepetalka na vajah (študijsko) Ida Brancelj Nastopajo Judita Zidar, Tjaša Železnik, Mojca Funkl, Ana Pavlin, Klara Kuk k. g., Jana Zupančič (glas) Judita Zidar, Ana Pavlin, Klara Kuk, Mojca Funkl, Tjaša Železnik Avtor fotorafije: Peter Giodani


09.09.2020

Maša v h-molu Johanna Sebastiana Bacha

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.09.2020

Vladislav Vančura: Muhasto poletje

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Lidija Hartman.


07.09.2020

Gašper Križnik: Sveti Coprijan

Avtor recenzije: Milan Vogel Bere Ivan Lotrič.


07.09.2020

Vinko Möderndorfer: Čuvaj sna

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Mateja Perpar in Jure Franko.


07.09.2020

Aleš Jelenko: Zgodbe iz podtalja

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Jure Franko.


05.09.2020

Wajdi Mouawad: Požigi

Wajdi Muawad: Požigi SNG Drama Ljubljana / premiera 04.09.2020 Režija: Nina Rajić Kranjac Prevajalka: Eva Mahkovic Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenografija: Urša Vidic Kostumografija: Marina Sremac Skladatelj: Branko Rožman Koreografinja: Tanja Zgonc Oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel Lektorica: Tatjana Stanič Asistent režiserke (študijsko): Jaka Smerkolj Simoneti Asistentka scenografinje: Sara Slivnik Nastopajo: Pia Zemljič, Nataša Keser, Nejc Cijan Garlatti, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Tina Vrbnjak, Nina Valič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Rok Vihar, Zvone Hribar, Boris Mihalj, Janez Škof S premiero predstave Požigi so sinoči v ljubljanski Drami odprli novo gledališko sezono. Besedilo Wajdija Mouawada je režirala Nina Rajić Kranjac, ki se problematike vojne, legitimnosti nasilja in soočanja s travmatičnimi posledicami loteva gledališko drzno in večplastno. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Peter Uhan


04.09.2020

Roy Andersson: O neskončnosti

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


04.09.2020

Tenet

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 66 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov