Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.
Maribor : Litera, 2021
Meta Kušar je v pesniški zbirki Zmaj ubesedila nekaj, kar je sila redko v tem času. A ne gre toliko za to, da se o tem ne bi pisalo, gre bolj za veščino, saj je ubesedeno izpisano precizno in s prav posebno lepoto. Ta ni pretirana ali izprijeno v nebo vpijajoča, pač pa razkošna zlasti v izbiri besedišča in miselnosti. Vse to je močno tudi zaradi zelo realnih podob, ki nam jih slika na fine detajle pozorna pesnica, v zadnjih verzih posameznih pesmih pa dodaja poudarjeno izražene pomisleke.
Meta Kušar je leta 2015 za pesniško zbirko Vrt prejela Veronikino nagrado. V zbirki se kaže avtoričin izjemni občutek za zajezitev občutij oziroma trenutkov. V zbirki Zmaj je ta način še bolj odprt, pesmi veliko bolj odpirajo pogled in predstavo o ubesedeni podobi. Verzi tečejo gladko, nekatere pesmi so po dolžini blizu pripovedim. Opuščanje ločil ni konsistentno in ni pogosto, je pa v skladu z razvijanjem pesmi. V pesmi Veliko na primer s ponavljanjem besede pomeni izpelje nepogostost proti razsežnosti samega dejanja: »pomeni mi veliko / če si malo pri meni«. Naslov resda lahko asociira na kaj slabega, če motiv zmaja povežemo z zahodnjaško interpretacijo, a v zbirki gre predvsem za dva vidika. Prvi je motrenje ali varjenje, kot pravi M. Kušar v pesmi Varilka: »Kako praznino vrta naseliti z dišečim cvetjem?« Drugi vidik pa je prav lepota videnega, opazovanega, torej občutenega, Zmaj nas namreč vabi v svet hvaležnosti, lepote besed, odnosov. Za to pa mora biti zaslužen predvsem posameznik oziroma posameznica. Ob nekaterih osebnoizpovednih pesmih je zbirka o obstoju lepega. Tistega, na kar danes skorajda pozabljamo. Za primer navajam verza iz pesmi Zdravilna hrana: »Ko besede naložim na skorjo belega kruha, / postanejo sladke.« Pa vendar vsa lepota in premirje nista večna, kot pravita verza v pesmi Taki majski dnevi: »Srčna vez je čudovita vez, / ampak ne traja.«
Pesnica Meta Kušar nam torej kaže tudi praznino in hladnost sveta. To je kot krik, opozorilo na izrečenost krutega. Posamezni deli namigujejo na prekletstvo, ki ni pozabljeno. Pesmi torej gradijo tudi na mitskem izročilu in poskušajo postati preroške prav v smislu, da sta zloveščost in zloba podobni ognju in zmajevemu repu. Oboje se vrača in kaznuje. Za čuda ti nauki ne delujejo žugajoče ali utilitaristično, prej nas uvedejo v razmislek in presojo o tem, v čem se lahko znajdemo oziroma smo se že kar znašli.
Pesmi v zbirki Zmaj so na nenehni tehtnici in presoji. Ta pa postaja tudi vprašljiva. Zlasti je to pesem Istega dne, v kateri pesnica pravi: »Feminizem lahko manipulira enako kot patriarhat. / Toplo srce, kadar je, žensko in moško, drugemu krila razpre.« Po eni strani avtorica provocira in po drugi strani zagovarja predvsem tradicionalno zagovarjanje moške in ženske energije.
Tomaž Šalamun je o zbirki Jaspis zapisal, da je to najboljša zbirka Mete Kušar doslej. Mirno lahko rečem, da avtorica postaja celo boljša v svojem poetičnem izrazu. Ta je gibek in izbran v jeziku ter tehten v občutenju sveta, ki je lahko lep predvsem v naravi in redki človekovi dobroti, če je že človek človeku postal volk. Dobra poanta zbirke pa je tudi v diametralnosti sveta, ki jo pesnica ves čas podaja skozi zbirko.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.
Maribor : Litera, 2021
Meta Kušar je v pesniški zbirki Zmaj ubesedila nekaj, kar je sila redko v tem času. A ne gre toliko za to, da se o tem ne bi pisalo, gre bolj za veščino, saj je ubesedeno izpisano precizno in s prav posebno lepoto. Ta ni pretirana ali izprijeno v nebo vpijajoča, pač pa razkošna zlasti v izbiri besedišča in miselnosti. Vse to je močno tudi zaradi zelo realnih podob, ki nam jih slika na fine detajle pozorna pesnica, v zadnjih verzih posameznih pesmih pa dodaja poudarjeno izražene pomisleke.
Meta Kušar je leta 2015 za pesniško zbirko Vrt prejela Veronikino nagrado. V zbirki se kaže avtoričin izjemni občutek za zajezitev občutij oziroma trenutkov. V zbirki Zmaj je ta način še bolj odprt, pesmi veliko bolj odpirajo pogled in predstavo o ubesedeni podobi. Verzi tečejo gladko, nekatere pesmi so po dolžini blizu pripovedim. Opuščanje ločil ni konsistentno in ni pogosto, je pa v skladu z razvijanjem pesmi. V pesmi Veliko na primer s ponavljanjem besede pomeni izpelje nepogostost proti razsežnosti samega dejanja: »pomeni mi veliko / če si malo pri meni«. Naslov resda lahko asociira na kaj slabega, če motiv zmaja povežemo z zahodnjaško interpretacijo, a v zbirki gre predvsem za dva vidika. Prvi je motrenje ali varjenje, kot pravi M. Kušar v pesmi Varilka: »Kako praznino vrta naseliti z dišečim cvetjem?« Drugi vidik pa je prav lepota videnega, opazovanega, torej občutenega, Zmaj nas namreč vabi v svet hvaležnosti, lepote besed, odnosov. Za to pa mora biti zaslužen predvsem posameznik oziroma posameznica. Ob nekaterih osebnoizpovednih pesmih je zbirka o obstoju lepega. Tistega, na kar danes skorajda pozabljamo. Za primer navajam verza iz pesmi Zdravilna hrana: »Ko besede naložim na skorjo belega kruha, / postanejo sladke.« Pa vendar vsa lepota in premirje nista večna, kot pravita verza v pesmi Taki majski dnevi: »Srčna vez je čudovita vez, / ampak ne traja.«
Pesnica Meta Kušar nam torej kaže tudi praznino in hladnost sveta. To je kot krik, opozorilo na izrečenost krutega. Posamezni deli namigujejo na prekletstvo, ki ni pozabljeno. Pesmi torej gradijo tudi na mitskem izročilu in poskušajo postati preroške prav v smislu, da sta zloveščost in zloba podobni ognju in zmajevemu repu. Oboje se vrača in kaznuje. Za čuda ti nauki ne delujejo žugajoče ali utilitaristično, prej nas uvedejo v razmislek in presojo o tem, v čem se lahko znajdemo oziroma smo se že kar znašli.
Pesmi v zbirki Zmaj so na nenehni tehtnici in presoji. Ta pa postaja tudi vprašljiva. Zlasti je to pesem Istega dne, v kateri pesnica pravi: »Feminizem lahko manipulira enako kot patriarhat. / Toplo srce, kadar je, žensko in moško, drugemu krila razpre.« Po eni strani avtorica provocira in po drugi strani zagovarja predvsem tradicionalno zagovarjanje moške in ženske energije.
Tomaž Šalamun je o zbirki Jaspis zapisal, da je to najboljša zbirka Mete Kušar doslej. Mirno lahko rečem, da avtorica postaja celo boljša v svojem poetičnem izrazu. Ta je gibek in izbran v jeziku ter tehten v občutenju sveta, ki je lahko lep predvsem v naravi in redki človekovi dobroti, če je že človek človeku postal volk. Dobra poanta zbirke pa je tudi v diametralnosti sveta, ki jo pesnica ves čas podaja skozi zbirko.
V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči premierno uprizorili senčno predstavo z naslovom Moj dedek je bil češnjevo drevo italijanske avtorice Angele Nanetti, medtem ko je gledališka priredba nastala v režiji italijanskega režiserja Fabrizia Montecchija.
Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so novo, spet negotovo sezono – naslovili so jo Velika pričakovanja – začeli z uprizoritvijo igre Zimska poroka izraelskega avtorja Hanoha Levina, ki je živel med letoma 1943 in 1999. Igro iz leta 1978 je prevedel Klemen Jelinčič Boeta; v njenem središču je poroka; toda ko v priprave nanjo vdre novica o smrti in pogrebu, ta igra, tako režiser Matjaž Zupančič, "postane en sam beg, seveda beg poroke pred pogrebom, beg dobre novice pred slabo novico, beg svatov pred pogrebcem, na nek način bi lahko rekli beg vseh pred smrtjo ". Prva slovenska uprizoritev Premiera 9. september 2021 Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta Režiser Matjaž Zupančič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Janja Korun Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Avtor glasbe Jani Kovačič Svetovalka za gib Veronika Valdes Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Viktorija Bencik Emeršič, Iva Krajnc Bagola, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Gašper Jarni, Tomo Tomšič, Jaka Lah, Mojca Funkl, Nina Rakovec, Gal Oblak, Matic Lukšič Na fotografiji: Lotos Vincenc Šparovec, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Iva Krajnc Bagola, Mirjam Korbar, Tomo Tomšič, Gašper Jarni (avtor Peter Giodani)
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jasna Rodošek in Aleksander Golja.
3. septembra je bila v celjskem gledališču prva premiera letošnje sezone z naslovom IN PODGANA SE JE SMEJALA znane izraelske avtorice Nave Semel. Zasedba: Prevajalka in avtorica dramatizacije Tina Kosi Prevajalec songov Milan Dekleva Režiser Yonatan Esterkin Dramaturginja Tina Kosi Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe in korepetitor Leon Firšt Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Uroš Gorjanc, Ian A. Brooks, Yonatan Esterkin Oblikovalec videa Atej Tutta Igrajo Duhovnik, Profesor Andrej Murenc Pevka Jagoda Babica, TV voditeljica Lučka Počkaj Vnukinja, Minnie Eva Stražar Učiteljica, Y-mee Manca Ogorevc Posneti glasovi Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Eva Stražar Kmet David Čeh Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc Video Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Bina Rosa Peperko k.g. Kmet Aljoša Koltak Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc
Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana so sinoči premierno uprizorili absurdno distopično enodejanko s štirimi igralci Konec igre, ki je nastala po istoimenskem delu znamenitega irskega dramatika Samuela Becketta.
Mala drama SNG Drama Ljubljana Lucy Prebble: Učinek PREVAJALKA: Tina Mahkota DRAMATURGINJA: Eva Kraševec SCENOGRAFINJA: Jasna Vastl KOSTUMOGRAFINJA: Gordana Bobojević AVTOR GLASBE: Aleš Zorec VIDEO: Dani Modrej LEKTORICA: Klasja Kovačič OBLIKOVALEC LUČI: Vlado Glavan Igralska zasedba: Dr. Lorna James - Polona Juh Dr. Toby Sealey - Rok Vihar Connie Hall - Eva Jesenovec Tristan Frey - Klemen Janežič Prvi septembrski konec tedna je bil vsekakor zaznamovan z gledališkimi premierami v več slovenskih teatrih. Predstava Učinek angleške dramatičarke Lucy Prebble v prevodu Tine Mahkota je bila že predvajana februarja po spletu, sinoči pa so jo premierno uprizorili v živo na odru Male drame. Režirala jo je Eva Nina Lampič. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, na premieri je bila Tadeja Krečič:
Neveljaven email naslov