Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla

03.01.2022

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.

Maribor : Umetniški kabinet Primoža Premzla, 2021

Umetniški kabinet Primoža Premzla v središču Maribora je pomembna informacijska točka za vse, ki želijo o slovenski Štajerski in njeni prestolnici izvedeti več, kot lahko najdejo v natisnjenih in spletnih virih. Navsezadnje je prav slikovno, kartografsko in drugo gradivo iz Premzlove zbirke njihova pomembna sestavina. Pogosto gre celo za edine znane dokumente in predmete, ki dajejo zapisanim besedam tretjo razsežnost, na razstavah v muzejih in knjižnicah ter v domoznanskih izdajah pa so dragocena snovna pričevanja.

Zbirateljstvo kot način življenja za Primoža Premzla, po izobrazbi fizika, ni le priročna krilatica. Je opredelitev, ki je od otroških let sooblikovala njegovo razmišljanje in delovanje. Začelo se je, kot pri večini zbiralcev, z značkami, reklamnimi sličicami, numizmatiko in znamkami, pri čemer je filatelija, osredotočena na izbrane teme, tudi po srednješolskih letih ostala pomembno področje zbiranja.

Leta 1981 je Premzl z izmenjano znamko dobil tudi razglednico s sto let staro upodobitvijo današnjega Slomškovega trga. »Prve ne pozabiš nikoli,« je hudomušno označil ta dogodek, po katerem je pozornost razširil na razglednice in fotografije ter sčasoma še na zbiranje drugih starin, kar je terjalo vedno več znanja – in financ.

V osemdesetih in devetdesetih letih, se spominja avtor, so zbirke rasle z obiskovanjem zbirateljskih srečanj in sejmov ter z brskanjem po zapuščinah zanimivih ljudi. Iz teh izkušenj mu je v spominu, kot piše, ostal »prah, ki se je v desetletjih zajedel v to gradivo in je ob pregledovanju papirjev z ostrino finega brusnega papirja pustil zoprne posledice na prstih.« V zadnjih dveh desetletjih se je iskanje redkih predmetov in dokumentov vedno bolj selilo na splet.

Izdaja Zbirka Primoža Premzla postavlja v ospredje avtorjevo sistematičnost in osredotočenost na predmete, povezane s Štajersko, ter na pomembne osebnosti, ki so Mariboru in okolici vtisnile trajen pečat. To so bili v prvi vrsti nemški Mariborčan viceadmiral Tegetthof, general Maister in znanstvenik Noordung; vsem trem je posvetil monografije. Spomenik prvemu so v prvi Jugoslaviji sicer odstranili, čeprav je – seveda ne da bi pri tem mislil na Slovence – za pol stoletja zavrl poskuse Italije, da bi se polastila današnje Primorske. Drugi je po dolgotrajnem izmikanju dobil dostojen spomenik v Mariboru šele 53 let po smrti, za spominski obeležji na hiši Noordungovega otroštva in na grobu na Dunaju pa je poskrbel prav Primož Premzl. Svojo zbirateljsko zgodbo je avtor razkril v uvodu knjige in ob tem strnil zgodovino te dejavnosti na Slovenskem.

Bogatenje zbirk so spremljale tudi dramatične prigode. Ne primer leta 2008, ko je Premzl, ki je bil, kot poudarja, že od začetka svoje zbirateljske poti pozoren na mariborske fotografe, izvedel, da se bo na dražbi v Salzburgu znašlo delo enega pomembnejših med njimi: ekskluzivni album Ferdinanda Weitzingerja z izborom fotografij s konca 19. stoletja. Vedel je, da mora biti na cilju med prvimi, da si dragocenost ogleda in oceni, do kod lahko sledi draženju skoraj sedem kilogramov težkega monumentalnega albuma z unikatnimi fotografijami večjih formatov Maribora in okolice, ki jih dotlej še ni videl. »Dileme, ali ga je smiselno kupiti,« se v knjigi spominja tistih trenutkov, »ni bilo več, vprašanje je bilo samo, za kakšno ceno.« V mislih si je postavil mejo, a med dražbo je cena kmalu štirikratno presegla ta znesek. Edini tekmec je bil Dunajčan, kot se je pozneje izkazalo, direktor avstrijske nacionalne knjižnice. Naposled je le odnehal, Premzl pa se je moral za nakup krepko zadolžiti pri prijatelju; za koliko, bralcem ne zaupa, zagotovo pa bi znesek vzel sapo vsakemu, ki ne pozna zbirateljske strasti...

Premzlovo zbirko in z njo knjigo sestavlja 12 vsebinsko strukturiranih področij ali fondov z več kot 20.000 enotami. Zemljevidom in načrtom ter Vedutam sledita Fotografije in Razglednice, fonda, ki sta nastajala najbolj sistematično in sta v zbirki tudi najpomembnejša. V nadaljevanju predstavlja plakate in drobne tiske, knjige in publikacije o Mariboru in okolici po letu 1923, zbirke tipkopisov in rokopisov Jožeta Curka, filatelijo, pisno zapuščino z Mariborom povezanih osebnosti in gradivo o delovanju Slovenskega narodnega gledališča Maribor ter telovadnih društvih Sokol in Orel, zadnji razdelek pa je posvečen predmetom, katerih osnova ni papir, temveč steklo, porcelan, keramika in različne kovine.

Avtor omenja tudi bogato zasebno knjižnico s 1500 večinoma strokovnimi naslovi ter ljubiteljsko urejeno zbirko del uglednih slovenskih likovnih ustvarjalcev. Ob dragocenih predmetih omenja tudi knjige, ki jih je napisal ali založil – naj poleg zahtevnih izdaj Štajerskih vedut omenimo vsaj še pripravo sijajnega faksimila Ptujskega statuta iz leta 1376 – ter razstave, ki bi bile brez njih veliko skromnejše.

Med koronskimi omejitvami je Primož Premzl našel tudi čas za razmislek, kam naj po skoraj štiridesetih letih zbiranja usmeri svojo energijo. Na koncu uvoda je izpostavil nadaljnje evidentiranje zbirke in željo, da se njegova »zbirka ne bi nikoli razdrobila in da bi postala del javno dostopne zbirke ene izmed ustanov, ki so namenjene varovanju premične dediščine«.


Ocene

1981 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla

03.01.2022

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.

Maribor : Umetniški kabinet Primoža Premzla, 2021

Umetniški kabinet Primoža Premzla v središču Maribora je pomembna informacijska točka za vse, ki želijo o slovenski Štajerski in njeni prestolnici izvedeti več, kot lahko najdejo v natisnjenih in spletnih virih. Navsezadnje je prav slikovno, kartografsko in drugo gradivo iz Premzlove zbirke njihova pomembna sestavina. Pogosto gre celo za edine znane dokumente in predmete, ki dajejo zapisanim besedam tretjo razsežnost, na razstavah v muzejih in knjižnicah ter v domoznanskih izdajah pa so dragocena snovna pričevanja.

Zbirateljstvo kot način življenja za Primoža Premzla, po izobrazbi fizika, ni le priročna krilatica. Je opredelitev, ki je od otroških let sooblikovala njegovo razmišljanje in delovanje. Začelo se je, kot pri večini zbiralcev, z značkami, reklamnimi sličicami, numizmatiko in znamkami, pri čemer je filatelija, osredotočena na izbrane teme, tudi po srednješolskih letih ostala pomembno področje zbiranja.

Leta 1981 je Premzl z izmenjano znamko dobil tudi razglednico s sto let staro upodobitvijo današnjega Slomškovega trga. »Prve ne pozabiš nikoli,« je hudomušno označil ta dogodek, po katerem je pozornost razširil na razglednice in fotografije ter sčasoma še na zbiranje drugih starin, kar je terjalo vedno več znanja – in financ.

V osemdesetih in devetdesetih letih, se spominja avtor, so zbirke rasle z obiskovanjem zbirateljskih srečanj in sejmov ter z brskanjem po zapuščinah zanimivih ljudi. Iz teh izkušenj mu je v spominu, kot piše, ostal »prah, ki se je v desetletjih zajedel v to gradivo in je ob pregledovanju papirjev z ostrino finega brusnega papirja pustil zoprne posledice na prstih.« V zadnjih dveh desetletjih se je iskanje redkih predmetov in dokumentov vedno bolj selilo na splet.

Izdaja Zbirka Primoža Premzla postavlja v ospredje avtorjevo sistematičnost in osredotočenost na predmete, povezane s Štajersko, ter na pomembne osebnosti, ki so Mariboru in okolici vtisnile trajen pečat. To so bili v prvi vrsti nemški Mariborčan viceadmiral Tegetthof, general Maister in znanstvenik Noordung; vsem trem je posvetil monografije. Spomenik prvemu so v prvi Jugoslaviji sicer odstranili, čeprav je – seveda ne da bi pri tem mislil na Slovence – za pol stoletja zavrl poskuse Italije, da bi se polastila današnje Primorske. Drugi je po dolgotrajnem izmikanju dobil dostojen spomenik v Mariboru šele 53 let po smrti, za spominski obeležji na hiši Noordungovega otroštva in na grobu na Dunaju pa je poskrbel prav Primož Premzl. Svojo zbirateljsko zgodbo je avtor razkril v uvodu knjige in ob tem strnil zgodovino te dejavnosti na Slovenskem.

Bogatenje zbirk so spremljale tudi dramatične prigode. Ne primer leta 2008, ko je Premzl, ki je bil, kot poudarja, že od začetka svoje zbirateljske poti pozoren na mariborske fotografe, izvedel, da se bo na dražbi v Salzburgu znašlo delo enega pomembnejših med njimi: ekskluzivni album Ferdinanda Weitzingerja z izborom fotografij s konca 19. stoletja. Vedel je, da mora biti na cilju med prvimi, da si dragocenost ogleda in oceni, do kod lahko sledi draženju skoraj sedem kilogramov težkega monumentalnega albuma z unikatnimi fotografijami večjih formatov Maribora in okolice, ki jih dotlej še ni videl. »Dileme, ali ga je smiselno kupiti,« se v knjigi spominja tistih trenutkov, »ni bilo več, vprašanje je bilo samo, za kakšno ceno.« V mislih si je postavil mejo, a med dražbo je cena kmalu štirikratno presegla ta znesek. Edini tekmec je bil Dunajčan, kot se je pozneje izkazalo, direktor avstrijske nacionalne knjižnice. Naposled je le odnehal, Premzl pa se je moral za nakup krepko zadolžiti pri prijatelju; za koliko, bralcem ne zaupa, zagotovo pa bi znesek vzel sapo vsakemu, ki ne pozna zbirateljske strasti...

Premzlovo zbirko in z njo knjigo sestavlja 12 vsebinsko strukturiranih področij ali fondov z več kot 20.000 enotami. Zemljevidom in načrtom ter Vedutam sledita Fotografije in Razglednice, fonda, ki sta nastajala najbolj sistematično in sta v zbirki tudi najpomembnejša. V nadaljevanju predstavlja plakate in drobne tiske, knjige in publikacije o Mariboru in okolici po letu 1923, zbirke tipkopisov in rokopisov Jožeta Curka, filatelijo, pisno zapuščino z Mariborom povezanih osebnosti in gradivo o delovanju Slovenskega narodnega gledališča Maribor ter telovadnih društvih Sokol in Orel, zadnji razdelek pa je posvečen predmetom, katerih osnova ni papir, temveč steklo, porcelan, keramika in različne kovine.

Avtor omenja tudi bogato zasebno knjižnico s 1500 večinoma strokovnimi naslovi ter ljubiteljsko urejeno zbirko del uglednih slovenskih likovnih ustvarjalcev. Ob dragocenih predmetih omenja tudi knjige, ki jih je napisal ali založil – naj poleg zahtevnih izdaj Štajerskih vedut omenimo vsaj še pripravo sijajnega faksimila Ptujskega statuta iz leta 1376 – ter razstave, ki bi bile brez njih veliko skromnejše.

Med koronskimi omejitvami je Primož Premzl našel tudi čas za razmislek, kam naj po skoraj štiridesetih letih zbiranja usmeri svojo energijo. Na koncu uvoda je izpostavil nadaljnje evidentiranje zbirke in željo, da se njegova »zbirka ne bi nikoli razdrobila in da bi postala del javno dostopne zbirke ene izmed ustanov, ki so namenjene varovanju premične dediščine«.


22.10.2021

Sadeži pozabe

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.10.2021

Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd - premiera na Mali sceni MGL

Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd Po motivih romana Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda; monodrama, 2021 -\tkrstna uprizoritev; premiera 20. oktobra 2021 Režiserka Jana Menger Dramaturg Sandi Jesenik Scenograf Niko Novak Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Avtor uglasbitve songa in glas na posnetku Niko Novak Nastopa Jožica Avbelj Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili monodramo Le en smaragd; rezidenčni avtor gledališča Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal posebej za Jožico Avbelj, ki je skozi desetletja kot igralka in pedagoginja zaznamovala slovensko gledališče. Pred premiero je Jožica Avbelj med drugim povedala: "S pomočjo te genialne ekipe – talentirane se mi zdi absolutno premalo reči – sem želela, da bi bila ta predstava dogodek, da bi imela nek smisel, da bi bila v veselje tako meni kot publiki, ki jo bo gledala." V ustvarjalni ekipi je imela posebej opazno vlogo kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, scenograf je bil Niko Novak, režiserka pa Jana Menger. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/le-en-smaragd/#gallery-980-2


18.10.2021

Ana Luísa Amaral: What's in a name

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bere Barbara Zupan.


18.10.2021

Nataša Konc Lorenzutti: Beseda, ki je nimam

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere Ana Bohte.


18.10.2021

Paul Valéry: O poeziji

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bere Jure Franko.


18.10.2021

Tone Partljič: Ljudje z Otoka

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


14.10.2021

Slawomir Mrožek: Emigranta

Slawomir Mrožek: Emigranta v režiji Nine Ramšak Marković in z Nejcem Cijanom Garlattijem in Markom Mandićem v naslovnih vlogah začenjamo program sezone 2021/22 v Mali Drami. Igro je prevedel Uroš Kraigher, za redakcijo prevoda je poskrbela Darja Dominkuš. Dramaturg je Milan Ramšak Marković, scenograf Igor Vasiljev, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Luka Ipavec, lektorica Klasja Kovačič in oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš. NAPOVED: V Mali drami je bila sinoči uprizorjena enodejanka Emigranta poljskega dramatika Slawomirja Mrožka v prevodu Uroša Kraigherja. Prvo uprizoritev letošnjega repertoarja v Mali drami je režirala Nina Ramšak Marković, dramaturg je bil Milan Ramšak Marković, avtor glasbe Luka Ipavec. Na premieri je bila Tadeja Krečič:


13.10.2021

Žiga Divjak in igralci: Vročina

V Slovenskem mladinskem gledališču so sinoči uprizorili ljubljanska premiero koprodukcijske predstave Vročina (Slovensko mladinsko gledališče, steirischer herbst 21', Maska Ljubljana), ki je nastala v režiji Žige Divjaka ter mednarodne avtorske in igralske umetniške ekipe. O predstavi, ki napovedi podnebnih sprememb razume kot bližajočo se apokalipso v globalnem peklu.


12.10.2021

Antonio Gramsci: Pisma iz ječe premiera

Antonio Gramsci: Pisma iz ječe; ppremeira: 8. okt. 2021 Avtorski projekt po besedilih iz izdaj Gramscijevih del Pisma iz ječe in Izbrana dela Avtor prevoda izdaje Pisma iz ječe: Smiljan Samec Igrata: Miranda Trnjanin, Žan Koprivnik Režiser: Juš Zidar Avtorica uprizoritvene predloge in dramaturginja: Eva Kraševec Kostumografinja: Tina Bonča Asistentka dramaturginje: Neža Lučka Peterlin Lektura: Živa Čebulj Oblikovalka kreative: Eva Mlinar Fotografija: Barbara Čeferin Garderoba: Nataša Recer Produkcijska ekipa Anton Podbevšek Teatra Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in Gledališče Glej NAPOVED: V novomeškem gledališču so pripravili mozaični portret Antonia Gramscija, novinarja, teoretika in politika, pred okroglo sto leti voditelja italijanske komunistične stranke in delavskega gibanja. Besedila za predstavo Pisma iz ječe je izbrala dramaturginja Eva Kraševec, interpretirata jih igralca Miranda Trnjanin in Žan Koprivnik. Soprodukcijo gledališč Anton Podbevšek in Glej podpisuje režiser Juš Zidar. Nekaj vtisov po sinočnji premieri je strnil Dušan Rogelj.


11.10.2021

Janja Vidmar: Niti koraka več

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.


11.10.2021

Borut Klabjan in Gorazd Bajc: Ogenj, ki je zajel Evropo

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


11.10.2021

Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


11.10.2021

Mateja Horvat Moira: Pisma v šatulji

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Aleksander Golja.


08.10.2021

Sanremo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.10.2021

Respect

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.10.2021

Apollon Musagete / Oedipus Rex

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


06.10.2021

Florian Zeller: Mama

Prešernovo gledališče Kranj Premiera 1. oktobra 2021 Florian Zeller: Mama Prevajalka: Suzana Koncut Režiser: Ivica Buljan Dramaturginja: Marinka Poštrak Scenografi in kostumograf: Rudy Sabounghy Skladatelj in avtor priredbe songa Parle – lui de moi glasbenika Christopha: Mitja Vrhovnik Smrekar Lektorica: Barbara Rogelj Oblikovanje svetlobe in videa: Sonda 13, Toni Soprano Meneglejte Oblikovalec maske: Matej Pajntar Asistentka dramaturgije: Manca Majeršič Sevšek Asistentka kostumografa: Bojana Fornazarič Igrajo: Darja Reichman (mama), Borut Veselko (oče), Blaž Setnikar (sin), Doroteja Nadrah (dekle) NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči prva premiera letošnjega repertoarja. Štirje igralci so pod dramaturškim vodstvom Marinke Poštrak in v režiji Ivice Buljana uprizorili dramo Mama francoskega dramatika, pisatelja in scenarista Florana Zellerja (florjána zelerja) v prevodu Suzane Koncut. Avtor je trenutno v soju svetovnih žarometov zaradi režije in scenarija filma Oče – ki je del trilogije Oče, Mati, Sin. V drami Mama gre za sindrom praznega gnezda, oziroma za mater, o kateri pravi režiser Ivica Buljan: »Njena najresnejša težava, globinska, psihološka težava, je starost. Starost pa je v zahodni družbi ena izmed najmanj cenjenih karakteristik.« Na premieri Mame v Kranju je bila Tadeja Krečič:


04.10.2021

Elena Ferrante: Zlagano življenje odraslih

Avtorica recenzije: Kristina Jurkovič Bere Ana Bohte.


04.10.2021

Jela Krečič: Zmote neprevaranih

Avtor recenzije: Urban Tarman Bereta Jure Franko in Ana Bohte.


04.10.2021

Bina Štampe Žmavc: Drobne pesmi

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Jure Franko in Ana Bohte.


Stran 49 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov