Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ta-Nehisi Coates: Med svetom in mano

14.02.2022

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše

Prevedla Petra Meterc; Ljubljana: Cankarjeva založba, 2021

Leta 1975 rojeni Ta-Nehisi Coates je brezkompromisen kritik ameriške družbe. Ne gre za to, da bi ji s svojim pisanjem kazal ogledalo, temveč razkrinkava in obtožuje ameriško državo in njen kruti odnos do črnskih teles. Besedni zvezi črnsko telo in črnska telesa je na svojih predavanjih uporabljala belopolta predavateljica Eilen Boris in izražala kritičen odnos do življenjskega položaja deprivilegiranih prebivalcev. Naslov eseja Med svetom in mano pa je enak kot naslov pesmi Richarda Wrighta iz leta 1935. Pesnik v svojih verzih govori o strahu, linčanju in ovirah.

Strah ves čas priznava tudi Coates; v ameriški družbi je dovolj razlogov zanj, saj ga lastne in tuje izkušnje opozarjajo, da je njegovo črno telo nenehno v nevarnosti. Nazorno opisuje sanje, ki jih družba slika o lepem, uspešnem in pravičnem svetu, toda okoliščine ga vedno znova streznijo, da so te sanje zanj neuresničljive.

Ozira se v ameriško zgodovino suženjstva in brezobzirnega ravnanja z ljudmi, ki so jih prisilno pripeljali v Združene države Amerike in jim odvzeli človeško dostojanstvo. Rasizem je tisti, ki prignanim ljudem pripisuje globoko zakoreninjene značilnosti ter jih ponižuje, omejuje in uničuje.

Knjiga Med svetom in mano je označena kot esej, lahko pa bi jo imeli tudi za roman, saj sta v avtorjevem pisanju določena dogajalni čas in prostor, delo je notranje strukturirano, dovolj obsežno in usklajeno z merili kakovostne literature. Oznaka esej je najbrž izbrana zaradi celovitega in kritičnega prikaza zgodovine rasizma v Združenih državah Amerike, sedanjega stanja in brezperspektivnosti. V eseju prevladuje obsodba države in njenega ravnanja s temnopoltimi ljudmi. Avtor ves čas govori o črnskem telesu in njegovi ogroženosti. Telo simbolizira drugačnost, ki je ameriška družba ni pripravljena sprejeti, in rasistično naravnanost ohranja kot nekaj samoumevnega. Telesa temnopoltih ljudi nimajo vrednosti in cene, vsak hip jih lahko ubije kak policist, če presodi, da je treba potegniti pištolo in ukrepati. Zatem se le redko zgodi, da je njegovo dejanje kaznovano, čeprav je več kot očitno, da ubiti človek ni storil nič prepovedanega. Coates občuti bolečino ob mrtvem mladeniču, ki ga je policist ustrelil brez razloga in prič, in s svojim prizadevanjem v eseju prispeva k množičnemu gibanju proti policijskemu nasilju.

Glede izbire besed je nenavadno, da pisec ves čas govori o črncih in črnkah, šele približno na sredi knjige uporabi izraz Afroameričan, poimenovanje, ki bi bilo po vsej verjetnosti ustreznejše kot črnec, primeren pa bi bil tudi izraz temnopolti. Ker pa sam spada v skupnost ljudi s tako obarvano kožo, njegova izbira besed ni vrednostno določena.

Temnopolti starši svoje otroke vzgajajo s trdo roko. Dopovedujejo jim, da morajo biti boljši od drugih in se dokazovati z dobrimi dejanji. Tudi z udarci jim ne prizanašajo, kot da bi jim hoteli napovedati, da jih bodo v življenju dobili še veliko. Ker vedo, da jih čaka težko življenje, jim ne kažejo nežnosti, kljub temu pa jim dajejo vedeti, da so ves čas z njimi in zaščitniški ter jim pripravljeni tako ali drugače olajšati pot v samostojno življenje.

Esej Med svetom in mano je napisan kot pismo, ki ga oče piše petnajstletnemu sinu. Ko je otrok vstopil v njegovo življenje, se je vse spremenilo. Ni več mislil le nase, temveč je prevzel odgovornost za bitje, ki se je rodilo v neusmiljeni svet. Ne čaka ga nič dobrega, zato ga je treba na življenje pripraviti. Vsak človek mora sam prehoditi svojo pot, toda ni narobe, če o ovirah in možnostih izve čim prej in čim več. Dobronamerna popotnica ni odveč.

»Resnica je, da ti dolgujem vse, kar imam. Preden si prišel, sem imel svoja vprašanja, vendar sem naprodaj nosil zgolj svojo kožo, in to v resnici ni bilo nič, saj sem bil mlad moški in mi vse moje človeške ranljivosti še niso bile znane. Toda prizemljilo in udomačilo me je preprosto dejstvo, da se, če se mi zdaj kaj zgodi, to ne bo zgodilo samo meni.«

Vsebina je pesimistična. Kar naprej se poraja vprašanje, ali res ni nikakršnega izhoda. Bo tako imenovana bela rasa, ki si domišlja, da je večvredna, vedno gospodovala nad črnimi telesi, si jih podrejala in jih poniževala? Ali ni mogoče ničesar spremeniti? So besede enakost, enakovrednost in spoštovanje različnosti samo prazne lupine? Coates občuti kozmično krivico in ta ga žene k hrepenenju, da bi svoje telo osvobodil verig. Delno rešitev je našel v branju knjig. V njih je spoznaval drugačen svet, postajal je vse bolj uporniški. Potrditev mu je prineslo pisanje, odkril je umetnost razmišljanja, toda ohraniti je moral previdnost glede vsakršnih sanj in vseh ljudi, celo svojih lastnih. Pisanje je njegov odziv na dogajanje v današnji Ameriki. Črnogledost za hip omili in pravi: »Če bi se moje življenje danes končalo, bi ti povedal, da je bilo to srečno življenje – da sta mi študij in boj, h kateremu zdaj spodbujam tebe, prinesla veliko veselja.«

Petra Meterc v spremni besedi piše, da je knjiga Med svetom in mano oblikovana kot osebno potovanje ter zgodovinska analiza in družbena teorija. Osrednje gibalo pripovedi je iskanje možnosti pobega skozi vrzel med sanjami in drugim svetom. Coatesova glavna misel je opozorilo, da je sistemski rasizem resničnost, s katero se morajo Afroameričani spopadati in se proti njej boriti. Ta-Nehisi Coates je za esej Med svetom in mano dobil nacionalno knjižno nagrado za stvarno literaturo in si pridobil ugled enega najpomembnejših afroameriških literarnih glasov v Združenih državah Amerike.


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Ta-Nehisi Coates: Med svetom in mano

14.02.2022

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše

Prevedla Petra Meterc; Ljubljana: Cankarjeva založba, 2021

Leta 1975 rojeni Ta-Nehisi Coates je brezkompromisen kritik ameriške družbe. Ne gre za to, da bi ji s svojim pisanjem kazal ogledalo, temveč razkrinkava in obtožuje ameriško državo in njen kruti odnos do črnskih teles. Besedni zvezi črnsko telo in črnska telesa je na svojih predavanjih uporabljala belopolta predavateljica Eilen Boris in izražala kritičen odnos do življenjskega položaja deprivilegiranih prebivalcev. Naslov eseja Med svetom in mano pa je enak kot naslov pesmi Richarda Wrighta iz leta 1935. Pesnik v svojih verzih govori o strahu, linčanju in ovirah.

Strah ves čas priznava tudi Coates; v ameriški družbi je dovolj razlogov zanj, saj ga lastne in tuje izkušnje opozarjajo, da je njegovo črno telo nenehno v nevarnosti. Nazorno opisuje sanje, ki jih družba slika o lepem, uspešnem in pravičnem svetu, toda okoliščine ga vedno znova streznijo, da so te sanje zanj neuresničljive.

Ozira se v ameriško zgodovino suženjstva in brezobzirnega ravnanja z ljudmi, ki so jih prisilno pripeljali v Združene države Amerike in jim odvzeli človeško dostojanstvo. Rasizem je tisti, ki prignanim ljudem pripisuje globoko zakoreninjene značilnosti ter jih ponižuje, omejuje in uničuje.

Knjiga Med svetom in mano je označena kot esej, lahko pa bi jo imeli tudi za roman, saj sta v avtorjevem pisanju določena dogajalni čas in prostor, delo je notranje strukturirano, dovolj obsežno in usklajeno z merili kakovostne literature. Oznaka esej je najbrž izbrana zaradi celovitega in kritičnega prikaza zgodovine rasizma v Združenih državah Amerike, sedanjega stanja in brezperspektivnosti. V eseju prevladuje obsodba države in njenega ravnanja s temnopoltimi ljudmi. Avtor ves čas govori o črnskem telesu in njegovi ogroženosti. Telo simbolizira drugačnost, ki je ameriška družba ni pripravljena sprejeti, in rasistično naravnanost ohranja kot nekaj samoumevnega. Telesa temnopoltih ljudi nimajo vrednosti in cene, vsak hip jih lahko ubije kak policist, če presodi, da je treba potegniti pištolo in ukrepati. Zatem se le redko zgodi, da je njegovo dejanje kaznovano, čeprav je več kot očitno, da ubiti človek ni storil nič prepovedanega. Coates občuti bolečino ob mrtvem mladeniču, ki ga je policist ustrelil brez razloga in prič, in s svojim prizadevanjem v eseju prispeva k množičnemu gibanju proti policijskemu nasilju.

Glede izbire besed je nenavadno, da pisec ves čas govori o črncih in črnkah, šele približno na sredi knjige uporabi izraz Afroameričan, poimenovanje, ki bi bilo po vsej verjetnosti ustreznejše kot črnec, primeren pa bi bil tudi izraz temnopolti. Ker pa sam spada v skupnost ljudi s tako obarvano kožo, njegova izbira besed ni vrednostno določena.

Temnopolti starši svoje otroke vzgajajo s trdo roko. Dopovedujejo jim, da morajo biti boljši od drugih in se dokazovati z dobrimi dejanji. Tudi z udarci jim ne prizanašajo, kot da bi jim hoteli napovedati, da jih bodo v življenju dobili še veliko. Ker vedo, da jih čaka težko življenje, jim ne kažejo nežnosti, kljub temu pa jim dajejo vedeti, da so ves čas z njimi in zaščitniški ter jim pripravljeni tako ali drugače olajšati pot v samostojno življenje.

Esej Med svetom in mano je napisan kot pismo, ki ga oče piše petnajstletnemu sinu. Ko je otrok vstopil v njegovo življenje, se je vse spremenilo. Ni več mislil le nase, temveč je prevzel odgovornost za bitje, ki se je rodilo v neusmiljeni svet. Ne čaka ga nič dobrega, zato ga je treba na življenje pripraviti. Vsak človek mora sam prehoditi svojo pot, toda ni narobe, če o ovirah in možnostih izve čim prej in čim več. Dobronamerna popotnica ni odveč.

»Resnica je, da ti dolgujem vse, kar imam. Preden si prišel, sem imel svoja vprašanja, vendar sem naprodaj nosil zgolj svojo kožo, in to v resnici ni bilo nič, saj sem bil mlad moški in mi vse moje človeške ranljivosti še niso bile znane. Toda prizemljilo in udomačilo me je preprosto dejstvo, da se, če se mi zdaj kaj zgodi, to ne bo zgodilo samo meni.«

Vsebina je pesimistična. Kar naprej se poraja vprašanje, ali res ni nikakršnega izhoda. Bo tako imenovana bela rasa, ki si domišlja, da je večvredna, vedno gospodovala nad črnimi telesi, si jih podrejala in jih poniževala? Ali ni mogoče ničesar spremeniti? So besede enakost, enakovrednost in spoštovanje različnosti samo prazne lupine? Coates občuti kozmično krivico in ta ga žene k hrepenenju, da bi svoje telo osvobodil verig. Delno rešitev je našel v branju knjig. V njih je spoznaval drugačen svet, postajal je vse bolj uporniški. Potrditev mu je prineslo pisanje, odkril je umetnost razmišljanja, toda ohraniti je moral previdnost glede vsakršnih sanj in vseh ljudi, celo svojih lastnih. Pisanje je njegov odziv na dogajanje v današnji Ameriki. Črnogledost za hip omili in pravi: »Če bi se moje življenje danes končalo, bi ti povedal, da je bilo to srečno življenje – da sta mi študij in boj, h kateremu zdaj spodbujam tebe, prinesla veliko veselja.«

Petra Meterc v spremni besedi piše, da je knjiga Med svetom in mano oblikovana kot osebno potovanje ter zgodovinska analiza in družbena teorija. Osrednje gibalo pripovedi je iskanje možnosti pobega skozi vrzel med sanjami in drugim svetom. Coatesova glavna misel je opozorilo, da je sistemski rasizem resničnost, s katero se morajo Afroameričani spopadati in se proti njej boriti. Ta-Nehisi Coates je za esej Med svetom in mano dobil nacionalno knjižno nagrado za stvarno literaturo in si pridobil ugled enega najpomembnejših afroameriških literarnih glasov v Združenih državah Amerike.


07.10.2019

Luan Starova: Čas koz

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.


04.10.2019

Simfoniki s pianistom Dejanom Lazićem

Na drugem koncertu sezone Simfoničnega orkestra RTV Slovenija za abonma Kromatika je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gostoval hrvaški pianist Dejan Lazić, orkester pa je vodil novi šef-dirigent Rossen Milanov. Nekaj koncertnih vtisov je strnil Lovrenc Rogelj.


04.10.2019

Joker

Arthur Fleck je osamljen čudak, ki odrinjen na rob velemestne džungle skrbi za ostarelo mater – ta si domišlja, da jima bo iz mizerije čudežno pomagal nekdanji delodajalec, brezčuten multimilijonar in županski kandidat Thomas Wayne ...


04.10.2019

Oroslan

Zdi se, da Matjaža Ivanišina skoraj obsesivno privlači tisto, kar se skriva pred njegovim pogledom, kar se mu na neki način izmika ...


30.09.2019

Koncert

V nedeljo zvečer je bil v Slovenski filharmoniji 1. koncert letošnje sezone Vokalnega abonmaja. Na njem je bila tudi Polona Gantar.


30.09.2019

France Pibernik, Zorko Simčič: Dohojene stopinje

Avtorica recenzije: Martina Potisk Bere Jure Franko.


30.09.2019

Sebastijan Pregelj: v Elvisovi sobi

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Ana Bohte in Jure Franko.


30.09.2019

Leila Slimani: Uspavanka

Avtorica recenzije: Ana Rozman Bere Ana Bohte.


30.09.2019

Sara Nuša Golob Grabner: Gnijoče rože

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Ana Bohte in Jure Franko.


28.09.2019

Izobčenke - avtorski projekt po delih Rudija Šeliga (1935 – 2004)

S sinočnjo premiero se je odprla nova sezona tudi v Mali drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Tri igralke: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin in Tamara Avguštin ter glasbenika Ina Puntar in Samo Kutin so pod režijskim vodstvom Mirjane Medojević ustvarili avtorski projekt po delih dramatika Rudija Šeliga. Na premieri je bila Tadeja Krečič. IZOBČENKE – avtorski projekt po delih Rudija Šeliga (1935 – 2004) Premiera: 27. 9. 2019 v Mali drami Režiserka Mirjana Medojević Dramaturga Eva Kraševec, Ilija Đurović Scenograf Branko Hojnik Lektorica Tatjana Stanič Avtorja glasbe ina Puntar, Samo Kutin Oblikovalci luči Nina Ivanišin, Vlado Glavan, Branko Hojnik Igrajo Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Tamara Avguštin, Ina puntar, Samo Kutin vir fotografije: https://www.google.com/search?q=izob%C4%8Denke+drama&sxsrf=ACYBGNT8aP-LMbDh1vCXpV5hvlyIihxTBQ:1569666212867&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjhqaKopvPkAhVPLVAKHVWHCVIQ_AUIESgB&biw=1680&bih=858#imgrc=rH-toWhFRZAtCM


27.09.2019

Oranžni abonma

Sinoči ob pol osmih je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani prvi koncert iz letošnjega cikla oranžnega abonmaja. Na koncertu z naslovom "Iz starega sveta" smo slišali skladbe Ludwiga van Beethovna, Richarda Straussa in Antonina Dvoržaka. Poročilo je pripravil Andrej Bedjanič.


27.09.2019

MGL Mala scena - Laura Wade: Dragi, doma sem!

Mestno gledališče ljubljansko – Mala scena Laura Wade: Dragi, doma sem! Home, I'm Darling, 2018 Prva slovenska uprizoritev Premiera 26. september 2019 Prevajalka Tina Mahkota Režiserka Nina Šorak Dramaturginja Eva Mahkovic Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Ina Ferlan Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Avtorica videa Pila Rusjan Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Asistentka dramaturginje Taja Lesjak Šilak Asistentka scenografa Sara Slivnik Igrajo Iva Krajnc Bagola, Jure Henigman, Bernarda Oman, Tjaša Železnik, Uroš Smolej, Viktorija Bencik Emeršič / Miranda Trnjanin k. g. S sinočnjo premiero komedije Dragi, doma sem! sodobne angleške dramatičarke Laure Wade so v Mestnem gledališču ljubljanskem začeli sezono tudi na Mali sceni. Lani napisano odrsko delo, ki se na izviren, čeprav ne ravno poglobljen način loteva mnogih vprašanj, predvsem feminizma in bega pred resničnostjo, je v prevodu Tine Mahkota režirala Nina Šorak. Vtise po premieri je zbrala Staša Grahek. Foto: Iva Krajnc Bagola Peter Giodani, https://www.mgl.si/sl/program/predstave/dragi-doma-sem/


27.09.2019

Ocena filma Košarkar naj bo 2

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.09.2019

SNG Drama Ljubljana - Oscar Wilde: Saloma

Nova sezona ljubljanske Drame je posvečena ljubezni. Začeli so jo na velikem odru z uprizoritvijo drame Saloma Oscarja Wilda v novem prevodu Primoža Viteza in režiji Eduarda Milerja. Naslovno tragično junakinjo je oblikovala Polona Juh, med glavnimi protagonisti so še Igor Samobor kot prerok Johanaan, Gregor Baković kot vladar Herod Antipa in Alojz Svete kot Salomina mati in Herodova žena. Nekaj vtisov po premieri je strnil Dušan Rogelj. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana Oscar Wilde: Saloma Premiera 21. september 2019 Prevajalec Primož Vitez Režiser Eduard Miler Avtorica priredbe in dramaturginja Žanina Mirčevska Scenograf Atej Tutta Kostumograf Leo Kulaš Glasbeni opremljevalec Eduard Miler Avtor videa Atej Tutta Koreografka Maša Kagao Knez Oblikovalka maske Špela Ema Veble Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Lektor Arko Asistentka kostumografa Lara Kulaš Igrajo Polona Juh, Igor Samobor, Gregor Baković, Alojz Svete, Robert Korošec/Andraž Harauer, Gal Oblak, Valter Dragan, Matija Rozman, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Gorazd Logar, Andraž Harauer/Matic Valič


23.09.2019

Anja Mlakar: Skrivnostni tujec in demonski sovražnik

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Igor Velše.


23.09.2019

Gabriela Babnik: Tri smrti

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Alenka Resman Langus in Igor Velše.


23.09.2019

Dušan Jelinčič: Tržške prikazni

Avtor recenzije: Robi Šabec Bere Alenka Resman Langus.


23.09.2019

Mili Hrobath: Barvitost časa

Avtor recenzije: Lev Detela Bere Igor Velše.


20.09.2019

Katarina Morano, Žiga Divjak: Sedem dni v Mestnem gledališču ljubljanskem

Mestno gledališče ljubljansko Katarina Morano, Žiga Divjak: Sedem dni 2019 Krstna uprizoritev Premiera 19. september 2019 Režiser Žiga Divjak Dramaturginja Katarina Morano Scenografka Barbara Kapelj Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Blaž Gracar Avtor videa Domen Martinčič Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Asistent režiserja (študijsko) Žiga Hren Nastopajo Jette Ostan Vejrup, Matej Puc, Mojca Funkl, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec, Iztok Drabik Jug k. g V Mestnem gledališču ljubljanskem so novo sezono začeli s krstno uprizoritvijo besedila Sedem dni; v igri različne vloge ljudi, ki se v življenju ne znajdejo najbolje, oblikujejo Jette Ostan Vejrup, Matej Puc, Mojca Funkl, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec in Iztok Drabik Jug; avtorja Sedmih dni sta Katarina Morano in Žiga Divjak, slednji je tudi režiser. Predpremiero igre si je ogledala Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/program/predstave/sedem-dni/


16.09.2019

Samo Kreutz: Ristanc čez pločnik

Avtorica recenzije: Martina Potisk Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.


Stran 81 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov