Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mafijski promet z odpadki v Italiji

06.09.2018

O tem kako so odpadki v Italiji postali donosen in krvav posel. foto: flickr

O tem, kako so odpadki v Italiji postali donosen in krvav posel

V Italiji je mafija že pred desetletji odkrila, da so odpadki donosen posel. Nič ne pomaga, da je Evropska unija z dvajsetmilijonsko kaznijo že pred leti oglobila Italijo zaradi neustreznega ravnanja z nevarnimi odpadki. In čeprav stanje ni več tako divje kot pred petnajstimi leti, ko so mafijci strupene odpadke preprosto sežigali sredi polj na jugu države, je nadzor ravnanja z odpadki nezadosten, kriminalni posel pa še vedno v razcvetu. K temu kaže dodati še sprenevedanje države in lokalnih oblasti – ne samo na jugu države.

Okoljske prekrške so v zadnjih letih preoblikovali v »okoljska kazniva dejanja«, za katera je zagroženih tudi do 20 let zaporne kazni. Mafijski in kriminalni posel, povezan z gospodinjskimi in zlasti nevarnimi strupenimi odpadki, pa v Italiji kljub temu še vedno znaša od tri do šest milijard evrov.

Mafijske metode so dveh vrst. Po eni strani se vmešajo v upravljanje gospodinjskih odpadkov, za kar mora skrbeti javna uprava, po drugi strani pa delujejo na trgu ravnanja z nevarnimi odpadki. Promet z gospodinjskimi odpadki predstavlja samo 15, morda 20 odstotkov celotne mase odpadkov. Več kot osemdeset odstotkov odpade na posebne, industrijske in nevarne odpadke.

Pri gospodinjskih odpadkih mafijski klani vplivajo na dodelitev koncesij za njihov odvoz in za upravljanje odlagališč. V začetku osemdesetih so si zagotovili monopolni položaj, zlasti v Kampaniji. Od začetka so upravljali zasebna odlagališča. Pozneje so začeli odpirati odlagališča strupenih odpadkov v opuščenih kamnolomih in na kmetijskih površinah. Ta so jim šele zagotovila resnično masten zaslužek.

Mafijska podjetja so v resnici zasebne družbe, ki jih je nemogoče potolči na področju transportne logistike. Gre predvsem za kampanijsko camorro. Pri kamionskem transportu imajo monopol, tudi pri prevozu sadja in zelenjave. Ne nadzorujejo samo posameznih tovornjakov, ampak cele trgovske poti.

Kam torej odvažajo nevarne odpadke? Odvažajo jih na zakonita odlagališča, pri čemer pa potvarjajo spremljevalne formularje. Bolj ko so odpadki nevarni, več staneta njihov odvoz in ustrezna predelava. Mafijsko podjetje potem ponaredi podatke na formularju: nevarne odpadke, ki jih je prevzelo v nekem podjetju, brez kakršne koli fizične ali kemične obdelave deklasificira v predelane ali nenevarne odpadke ali pa celo v gnojiva. Tako zniža stroške odvoza in predelave za 50, 60, tudi 80 odstotkov. Ti odpadki končajo na vseh mogočih lokacijah: na primer na odlagališčih, ki niso pooblaščena za nevarne odpadke, ampak samo za gospodinjske.

Večina nezakonitih odlagališč v Kampaniji z odpadki iz osemdesetih in devetdesetih let, zlasti v opuščenih kamnolomih, še danes ni povsem sanirana. Vse skupaj ima uničujoč učinek na okolje in tudi zdravje.

 


Očistimo Slovenijo in svet

11 epizod


15. september 2018 se bo zapisal v svetovno zgodovino kot dan, ko bo na milijone ljudi v 150 državah sveta čistilo svoje kraje, mesta in obale v okviru svetovne čistilne akcije World Cleanup Day 2018. V Sloveniji bo takrat tretjič potekala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo 2018, tokrat pod sloganom “Še zadnjič”. Tudi na Prvem programu Radia Slovenija bomo budno spremljali priprave na akcijo in v prihodnjih dveh tednih, z različnih vidikov osvetlili problematiko vse večjih količin odpadkov. Na sporedu vsak dan ob 11.20h.

Mafijski promet z odpadki v Italiji

06.09.2018

O tem kako so odpadki v Italiji postali donosen in krvav posel. foto: flickr

O tem, kako so odpadki v Italiji postali donosen in krvav posel

V Italiji je mafija že pred desetletji odkrila, da so odpadki donosen posel. Nič ne pomaga, da je Evropska unija z dvajsetmilijonsko kaznijo že pred leti oglobila Italijo zaradi neustreznega ravnanja z nevarnimi odpadki. In čeprav stanje ni več tako divje kot pred petnajstimi leti, ko so mafijci strupene odpadke preprosto sežigali sredi polj na jugu države, je nadzor ravnanja z odpadki nezadosten, kriminalni posel pa še vedno v razcvetu. K temu kaže dodati še sprenevedanje države in lokalnih oblasti – ne samo na jugu države.

Okoljske prekrške so v zadnjih letih preoblikovali v »okoljska kazniva dejanja«, za katera je zagroženih tudi do 20 let zaporne kazni. Mafijski in kriminalni posel, povezan z gospodinjskimi in zlasti nevarnimi strupenimi odpadki, pa v Italiji kljub temu še vedno znaša od tri do šest milijard evrov.

Mafijske metode so dveh vrst. Po eni strani se vmešajo v upravljanje gospodinjskih odpadkov, za kar mora skrbeti javna uprava, po drugi strani pa delujejo na trgu ravnanja z nevarnimi odpadki. Promet z gospodinjskimi odpadki predstavlja samo 15, morda 20 odstotkov celotne mase odpadkov. Več kot osemdeset odstotkov odpade na posebne, industrijske in nevarne odpadke.

Pri gospodinjskih odpadkih mafijski klani vplivajo na dodelitev koncesij za njihov odvoz in za upravljanje odlagališč. V začetku osemdesetih so si zagotovili monopolni položaj, zlasti v Kampaniji. Od začetka so upravljali zasebna odlagališča. Pozneje so začeli odpirati odlagališča strupenih odpadkov v opuščenih kamnolomih in na kmetijskih površinah. Ta so jim šele zagotovila resnično masten zaslužek.

Mafijska podjetja so v resnici zasebne družbe, ki jih je nemogoče potolči na področju transportne logistike. Gre predvsem za kampanijsko camorro. Pri kamionskem transportu imajo monopol, tudi pri prevozu sadja in zelenjave. Ne nadzorujejo samo posameznih tovornjakov, ampak cele trgovske poti.

Kam torej odvažajo nevarne odpadke? Odvažajo jih na zakonita odlagališča, pri čemer pa potvarjajo spremljevalne formularje. Bolj ko so odpadki nevarni, več staneta njihov odvoz in ustrezna predelava. Mafijsko podjetje potem ponaredi podatke na formularju: nevarne odpadke, ki jih je prevzelo v nekem podjetju, brez kakršne koli fizične ali kemične obdelave deklasificira v predelane ali nenevarne odpadke ali pa celo v gnojiva. Tako zniža stroške odvoza in predelave za 50, 60, tudi 80 odstotkov. Ti odpadki končajo na vseh mogočih lokacijah: na primer na odlagališčih, ki niso pooblaščena za nevarne odpadke, ampak samo za gospodinjske.

Večina nezakonitih odlagališč v Kampaniji z odpadki iz osemdesetih in devetdesetih let, zlasti v opuščenih kamnolomih, še danes ni povsem sanirana. Vse skupaj ima uničujoč učinek na okolje in tudi zdravje.

 


10.09.2018

Smetenje okolja

Okoljevarstveniki opozarjajo, da je kljub večji ozaveščenosti javnosti, s koncem gospodarske krize začelo narašča tudi smetenje našega okolja. O vzrokih in posledicah tovrstnega onesnaževanja okolja, v oddaji Očistimo Slovenijo in svet 2018. Foto: pixabay


13.09.2018

Koncept Zero Waste

Premisli in zavrni česar ne potrebuješ, zmanjšaj uporabo, ponovno uporabi, recikliraj, popravi. To so glavna načela trajnostnega načina življenja, vedno bolj popularnega koncepta Zero Waste oziroma načina življenja z manj odpadki, življenskega sloga prihodnosti, za katerega se odloča vedno več ljudi.


10.09.2018

Elektronske smeti

Ste se že kdaj vprašali kje končajo dokumenti, elektronska sporočila, takšne ali drugačne datoteke na katere ste že zdavnaj pozabili iz vaših starih namiznih, prenosnih, žepnih računalnikov. Morda so najbolj nazoren primer tako imenovanih elektronskih smeti vaše fotografije; za razliko od nekoč, ko so bile zbrane v družinskih albumih, so danes seveda v elektronski obliki povsod, a hkrati nikjer. Vendar ne gre le za fotografije, z uporabo se na diskih naših računalnikov nabira elektronska nesnaga, za katero vsakodnevni uporabniki sploh ne vemo.


11.09.2018

Oblačila

Ljudje vsako leto proizvedemo 80 milijard novih kosov oblačil. Če bi to številko delili s številom vsem Zemljanov, končni rezultat – okoli 10 novih kosov na posameznika – za naše razmere niti ni tako nenavaden. A če vemo, da v revnejših državah večina ljudi nosi oblačila iz druge roke, glavna trga tekstilne industrije pa sta Evropa in S. Amerika, se lahko kar zamislimo. Večina današnjih oblačil je izdelanih v t. i. državah v razvoju, kjer delavci delajo v nemogočih razmerah za nizke plače, s katerimi komaj preživijo. Podjetja, katerih cilj je čim večji dobiček, se ne ozirajo niti na okolje. Nič čudnega torej, da za tekstilno industrijo pravijo, da je tista, ki je takoj za naftno, najbolj umazana. Več pa v nadaljevanju Andreja Gradišar.


10.09.2018

Plastika

Letno proizvedemo 300 milijonov ton novih plastičnih izdelkov. Kar polovico vse proizvedene plastike se uporabi le enkrat. Razkraja pa se na stotine let. Pravzaprav je plastika v našem življenju tako vseprisotna, da o njej v resnici sploh ne razmišljamo. Pa vendar, morda je vredno razmisleka dejstvo, da smo ljudje oblečeni v plastiko, da se umivamo s plastiko, da jo vdihujemo in nenazadnje, da plastiko tudi jemo in pijemo. Foto: pixabay


07.09.2018

Divja odlagališča

Verjetno ste že kdaj ob sprehodu v gozdu, ob reki ali kje drugje v naravi naleteli na kup smeti oziroma na divje odlagališče. Slednja ne samo kazijo naravo, temveč lahko občutno poslabšajo kvaliteto prsti in vode, torej kvaliteto našega življenja. Več o problematiki divjih odlagališč v oddaji Očistimo Slovenijo in svet. Foto: pixabay


06.09.2018

Divja odlagališča

Verjetno ste že kdaj ob sprehodu v gozdu, ob reki ali kje drugje v naravi naleteli na kup smeti oziroma na divje odlagališče. Slednja ne samo kazijo naravo, temveč lahko občutno poslabšajo kvaliteto prsti in vode, torej kvaliteto našega življenja. Več o problematiki divjih odlagališč in načinih preprečevanja smetenja okolja, v oddaji Očistimo Slovenijo in svet. Foto: pixabay


05.09.2018

Zavržena hrana

Redki so tisti, ki jih ne stisne pri srcu, ko vidijo fotografije lačnih otrok iz revnejših držav. Tudi pri nas nekateri otroci v šoli ne morejo k malici ali kosilu, saj starši nimajo denarja, da bi plačali obroke. Paradoks pri vsem skupaj je, da hrane na svetu ni premalo, le neprimerno je razporejena. Tako medtem ko si eni trgajo od ust, drugje hrano mečemo v smeti. Letno po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na odpadu konča kar tretjina proizvedene hrane, skupaj to nanese več kot eno milijardo ton hrane. S tolikšno količino pa bi lahko nahranili do 2 milijardi ljudi. Tudi v Sloveniji se količina odpadne hrane zadnja leta povečuje. Kaj vse s tem vržemo stran, pa v prispevku Andreje Gradišar.


03.09.2018

Trajnostni turizem

Turizem v zadnjih letih doživlja takšen razmah, da so množično obiskana tudi tista območja, ki še pred kratkim sploh niso bila zanimiva. Tudi v Sloveniji, ki vse bolj postaja priljubljena turistična destinacija, turizem predstavlja veliko gospodarsko priložnost, a hkrati se že kažejo izzivi, povezani z varstvom narave in okolja.


03.09.2018

Čistilna akcija

15. september 2018 se bo zapisal v svetovno zgodovino kot dan, ko bo na milijone ljudi v 150 državah sveta čistilo svoje kraje, mesta in obale v okviru svetovne čistilne akcije. V Sloveniji bo takrat tretjič potekala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo 2018, tokrat pod sloganom “Še zadnjič”. Tudi na Prvem programu Radia Slovenija bomo budno spremljali priprave na akcijo in v prihodnjih dveh tednih, z različnih vidikov osvetlili problematiko vse večjih količin odpadkov. Foto: pixabay


Stran 1 od 1
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov